Leta 1991 so se omenjeni varčevalci odločili, da svojih deviznih prihrankov ne bodo prenesli v javni dolg Hrvaške oziroma Bosne in Hercegovine, temveč so jih pustili v podružnicah Ljubljanske banke, je za Radio Slovenija poročala Tanja Borčić Bernard. Te so hitro zaprle vrata, zaradi česar varčevalci niso več mogli do svojega denarja.
Slovenija kršila človekove pravice varčevalcev
Vprašanje izplačila je postalo prvorazredni meddržavni spor in šele po odločitvi Evropskega sodišča za človekove pravice, da je Slovenija s tem kršila človekove pravice varčevalcev nekdanjih podružnic v Sarajevu in Zagrebu, bodo nekdanji varčevalci poplačani. Izplačilo terjatev okrog 300.000 varčevalcem bo slovensko državo stalo 385 milijonov evrov.
"Verjamem, da bodo denar dobili najpozneje v šestih mesecih od dneva predaje zahteve," je v Zagrebu dejal Milivoje Žugić, odvetnik številnih hrvaških varčevalcev.
Kljub javni objavi poziva slovenskega ministrstva za finance pred mesecem dni v največjih hrvaških časopisih, so številni varčevalci včeraj lovili zadnji rok, da bi preverili veljavnost svojih hranilnih knjižic. Pred nekdanjo podružnico Ljubljanske banke v Zagrebu je nastal kaos, saj so tja pridrveli tudi tisti, ki imajo pravno vse urejeno.
"To je sramota za Slovenijo in našo državo, ki dovoli takšno omalovaževanje ljudi," je dejala ena izmed varčevalk. Druga je dodala, da o ničemer ni bila obveščena.
Varčevalci iz Hrvaške ter Bosne in Hercegovine imajo dve leti časa, da na slovenski Sklad za nasledstvo pošljejo terjatve do svojih prihrankov.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje