Poravnava z Azizom Sadžakom, ki je eden izmed treh pritožnikov v zadevi Ališić, za izplačilo premoženjske škode je bila dosežena na podlagi metodologije, ki jo predvideva zakon o načinu izvršitve sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP).

Državna sekretarka na ministrstvu za finance Irena Sodin, visoka slovenska predstavnica za nasledstvo Ana Polak Petrič in tudi Sadžakov pravni zastopnik Bešila Mujčina so se strinjali, da je poravnava pomemben signal Svetu ministrov Sveta Evrope, ki bo ocenjeval izpolnjene sodbe Slovenije, saj se je z določili zakona strinjal eden izmed prvotnih pritožnikov.

Hkrati bo poravnava jasen znak drugim varčevalcem nekdanje Ljubljanske banke (LB), da jim bodo njihove devizne vloge na podlagi zakona pravično povrnjene, je dejal Mujčin. S poravnavo se strinja tudi Emina Ališić, a mu še ni dostavila ustreznega pooblastila, tako da je sporazum s Slovenijo za zdaj podpisal le v imenu Sadžaka.

To, da se je Sadžak, ki je imel enega najvišjih zahtevkov, odločil za poravnavo, je po besedah Polak Petričeve dokaz, da so predvidene rešitve iz zakona prave in da Slovenija misli resno. Odvetnik Mujčin je ob tem opozoril varčevalce, naj ne nasedajo številnim obljubam, da jim bo lahko kdo v kakšnem novem postopku zagotovil še kaj več.

O ustreznosti rešitve poplačila bo zdaj predvidoma konec septembra odločal le še odbor ministrov Sveta Evrope, in če se bo strinjal z rešitvijo, nove tožbe ne bodo več mogoče, opozarja Mujčin.

Zahteve za vračilo do decembra 2017
V skladu z omenjenim zakonom, ki je začel veljati 4. julija, se bodo zahtevki za izplačilo starih deviznih vlog, ki še niso bile poravnane ali prenesene v javni dolg na Hrvaškem oziroma v postopku privatizacije v BiH, lahko začeli vlagati s 1. decembrom, sledil bo trimesečni postopek verifikacije, v 30 dneh od odločbe pa bodo upravičenci dobili sredstva na svoj račun.

Zahteve bo mogoče vlagati do decembra 2017, ministrstvo za finance pa bo predvidoma do 2. novembra letos v dnevnih časopisih na Hrvaškem in v BiH-u objavilo poziv k sodelovanju z vsemi podrobnostmi, je napovedala Sodinova.

Obresti v višini 50 odstotkov glavnice
Varčevalcem bodo izplačali glavnico in pripadajoče obresti, ki so jih izračunali glede na gibanje inflacije v Nemčiji po letu 1991, kar znese približno 50 odstotkov glede na glavnico. "Torej, če je imel nekdo leta 1991 na računu 100.000 evrov, jih bo zdaj, leta 2015 dobil nazaj 150.000," je pojasnil Mujčina.

Zahtevke bo sicer mogoče začeti vlagati šele s 1. decembrom, a to ne velja za že odločene sodbe, kot gre v tem primeru. Zato tudi dodatna verifikacija ni potrebna, Sadžaku pa bodo denar nakazali v 30 dneh, dodaja Sodinova. Ališićevi in Sadžaku bo Slovenija v skladu s sodbo ESČP-ja nakazala še 4000 evrov odškodnine za nematerialno škodo. Za tretjega tožnika iz primera Sakiba Šahdanovića pa je odgovorna Srbija oziroma srbska Investbanka.

Pilotna sodba
Sodba v primeru Ališić je pilotna, kar pomeni, da rešitve veljajo za vse, ki so se znašli v podobnem položaju, ko zaradi razpada nekdanje Jugoslavije niso mogli več do svojih prihrankov v bankah. Pred ESČP-jem je še 1850 podobnih tožb, vseh pritožnikov pa je skupaj približno 8000.

Vseh varčevalcev nekdanjega LB-ja na Hrvaškem in v BiH-u, ki jih bo morala poplačati Slovenija, je okoli 230.000, po podatkih finančnega ministrstva so za ta namen rezervirali skupno 385 milijonov evrov. Načrtujejo, da bodo v prihodnjem letu izplačali 220 milijonov evrov, preostalo pa v letu 2017. Znesek glavnic, tj. okoli 260 milijonov evrov, so že rezervirali v proračunu za leto 2014, je še dejala Sodinova.

Ni kriva samo Slovenija
Polak Petričeva poudarja, da Slovenija s sprejetim zakonom izpolnjuje svoje obveznosti iz sodbe ESČP-ja, čeprav se še vedno ne strinja, da je za nastali položaj z LB-jem v celoti odgovorna Slovenija. Gre za izpolnjevanje načela humanosti, saj varčevalci kot posamezniki niso bili krivi za nastali položaj.

Dodala je, da Slovenija še vedno razmišlja, na kakšen način bi dosegla povračilo od Hrvaške in BiH-a v okviru nasledstva oziroma po kakšni drugi poti, saj je imel LB v obeh državah velike terjatve do tamkajšnjih podjetij.