Komisija DZ-ja za nadzor javnih financ se je na svoji redni seji seznanila z izvrševanjem sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Ališić, ki je Sloveniji naložila poplačilo še nepoplačanih deviznih varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke na Hrvaškem in v BiH-u.

Irena Sodin in visoka predstavnica za nasledstvo Ana Polak Petrič, ki vodi tudi delovno skupino pravnih strokovnjakov za pripravo akcijskega načrta, pa sta poslancem podrobneje predstavili vsebino akcijskega načrta za izvršitev sodbe.

Obe sta zagotovili, da čeprav se Slovenija s sodbo ne strinja in se ji zdi krivična in nesorazmerna, jo bo država spoštovala in izvršila. Sodinova je še zagotovila, da bodo potrebno zakonodajo pripravili v roku in da se zavedajo kompleksnosti sodbe, zato delovni skupini, ki ju je vlada oblikovala za pripravo akcijskega načrta, obsegata vsa ministrstva, sestajata pa se tedensko, da bi pravočasno sprejeli vse potrebno in izvedli sodbo.

Na vprašanje predsednika komisije Andreja Širclja (SDS) o obrestni meri na glavnico, ki je za nekdanje devizne varčevalce LB-ja Zagreb in LB-ja Sarajevo ocenjena na 257 milijonov evrov, je Sodinova odgovorila, da gre za zapleteno vprašanje in da bi bilo neodgovorno do davkoplačevalcev in varčevalcev, da bi špekulirali o njej, saj jo šele oblikujejo.

Sodišče je po njenem mnenju v sodbi šestodstotno obrestno mero povzelo napačno, ker gre za prevzeto obrestno mero, ko je Slovenija prevzela jamstvo za poplačilo starih deviznih vlog po teritorialnem načelu. "Šlo je za obrestno mero v odnosu med Slovenijo in bankami, in ne med bankami in varčevalci. Na to so opozorili tudi v akcijskem načrtu. Opozorili so tudi na spremenjene okoliščine, kot so menjave valut, različne vrste vlog, to da sta bili obe banki nedelujoči in da z LB-jem Ljubljana nista imeli odnosov," je povedala.

Reševanje dolgov v okviru nasledstva?
Na vprašanje o realni možnosti, da bi se vprašanje prevzema jamstev nekdanjega SFRJ-ja za stare devizne vloge kljub sodbi rešilo tudi v okviru nasledstva, pa je Polak Petričeva pojasnila, da mednarodnopravna obveznost naslednic po sporazumu o nasledstvu še ostaja, sodišče jo je tudi priznalo, in da ima Slovenija pravico vztrajati, da se izpolni.

Glede na to, da države naslednice od leta 2002 niso našle politične volje za nadaljevanje pogajanj o tem vprašanju in po sodbi Ališić, v kateri je Sloveniji, pa tudi Srbiji naloženo, da plačata tudi devizne vloge varčevalcev v podružnicah zunaj svojega ozemlja, pa se zastavlja vprašanje, ali je to v teh okoliščinah mogoče, in dodala, da to vprašanje sicer ostaja na mizi, "realno pa za ta pogajanja v tem trenutku ni pravi čas".

Pojasnila je še, da v skladu z zaščito slovenskih interesov poteka na Hrvaškem več sodnih postopkov za izterjavo terjatev LB-ja do hrvaških podjetij, pri čemer bo Slovenija uporabila vsa pravna sredstva. "Zdaj je odprtih še 17 tožb, ki pa prehajajo v sklepno fazo," je dejala in dodala, da je na Evropskem sodišču za človekove pravice že odprta tožba LB-ja proti Hrvaški za okoli 50 milijonov evrov, ki jih na Hrvaškem ni mogla izterjati zaradi določenih političnih intervencij. Odločitev pričakujejo v pol leta.

Polak Petričeva je še poudarila, da je pomembno, da Slovenija dosledno in brez zavlačevanja uresniči sodbo in pri tem zavaruje interese Slovenije ter najde tak način izplačila, ki bo finančno vzdržen. "Govorimo o časovnici, o obrestih in vzpostaviti moramo tak verifikacijski mehanizem, ki bo preprečil zlorabe," je še pojasnila in izpostavila, da ta pilotna sodba izrecno izključuje že poplačane varčevalce, torej tako prenesene devizne vloge na Hrvaškem, kot tudi varčevalce LB-ja Skopje, ki so bili poplačani po teritorialnem načelu.

Koalicija zavrnila predloge sklepov
Šircelj je na koncu seje predlagal sprejetje treh sklepov, v katerih bi med drugim pozvali vlado k uresničitvi sodbe na način, da bo čim manj bremenil državni proračun in da vlada prouči možnost, da prek Evropskega sodišča za človekove pravice okrepi aktivnosti za izterjavo terjatev do podjetij na Hrvaškem in v BiH-u ter možnost meddržavne tožbe glede teh vprašanj.

Koalicijski člani komisije sklepov niso podprli, saj so menili, da to tematiko že obravnavata dva odbora v DZ-ju in da ni potrebe, da bi jo tudi v okviru komisije. Sklepi tako niso bili sprejeti.