Drugi dan obiska v rodni Nemčiji se je papež srečal z voditelji tamkajšnje štirimilijonske muslimanske skupnosti in povedal, da "morajo verniki na poseben način prispevati h gradnji boljšega sveta". "Če želimo, da bodo naša dejanja učinkovita, moramo med sabo razvijati dialog in medsebojno spoštovanje," je dejal 84-letni papež.

Po papeževih besedah imajo kristjani in muslimani veliko stvari, ki jih povezujejo in s katerimi lahko družbi služijo kot zgled. "V mislih imam, na primer, zaščito družine, ki temelji na poroki, spoštovanje življenja v vsaki fazi njegovega naravnega teka ali zavzemanje za večjo socialno pravičnost," je na srečanju v Berlinu dejal Benedikt XVI.

Papeževo srečanje z muslimani je del pomembne teme njegovega štiridnevnega obiska v domovini - vzpostavljanja stika z drugimi verami. V četrtek se je tako že sešel s predstavniki judovske skupnosti v Nemčiji, v petek pa so srečanju z muslimani sledili pogovori v Erfurtu s predstavniki Evangeličanske cerkve, na katerih je bila glavna tema ekumenizem, sodelovanje razdeljenih kristjanov.

Srečanje z evangeličani je potekalo v nekdanjem avguštinskem samostanu, ki je pomemben za zgodovino protestantizma. V njem je namreč kot menih še pred svojim uporom proti Katoliški cerkvi pred 500 leti deloval reformator Martin Luther.

Prvi mož Evangeličanske cerkve v Nemčiji Nikolaus Schneider je na srečanju pozival h konkretnim korakom za več stičnih točk med obema cerkvama, saj z dozdajšnjim napredkom na tem področju po njegovem prepričanju ni mogoče biti zadovoljen. Več sodelovanja naj bi si želeli predvsem katoličani in evangeličani, ki so združeni v mešanih zakonih in družinah.

"Za vse nas bi bil blagoslov, če bi jim lahko v doglednem času omogočili evharistično skupnost brez omejitev," je na pogovorih, ki niso bili javni, dejal Schneider.

Toda papež je na srečanju zavrnil pozive k hitremu razvoju na področju ekumenizma. "Najpomembnejše za ekumenizem je za zdaj to, da pod vplivom sekularizacije skoraj neopazno ne izgubimo pomembnih skupnih značilnosti, ki nas sploh delajo kristjane," je dejal Benedikt XVI.

Iz Vatikana so sporočili, da papež ni popustil željam skupin, ki si prizadevajo za reforme znotraj Cerkve, in Evangeličanske cerkve po tem, da bi omogočili skupne evharistične slovesnosti katoličanov in protestantov. Namesto tega je opozoril na to, da je krščanska vera v Nemčiji potisnjena vse bolj na rob. Ohranjanje vere naj bi bila tako po njegovih besedah najpomembnejša skupna naloga razdeljenih krščanskih ver.

Papež v parlamentu: Ne dajem prednosti nobeni stranki
Papež je svoj prvi dan obiska v Nemčiji preživel v Berlinu, kjer se je srečal z nemško kanclerko Angelo Merkel in predsednikom Christianom Wulfom, s katerima se je pogovarjal predvsem o Evropi in krizi na mednarodnih finančnih trgih, z Wulfom pa sta spregovorila tudi o "temačnih straneh" nemške zgodovine.

Popoldne je papež kot prvi poglavar Rimskokatoliške cerkve nagovoril nemški parlament, kjer je njegov nagovor bojkotiralo nekaj deset poslancev. Povedal je, da v parlamentu govori kot član mednarodne skupnosti, spregovoril je o temeljnih pravicah, pohvalil je delo Zelenih in njihova prizadevanja za spoštovanje narave ter poudaril, da ne daje prednosti nobeni izmed strank. V svojem nagovoru se je papež izognil spolnim škandalom v Cerkvi.

V pridigi ni omenjal pedofilskih škandalov
V večerni maši na olimpijskem stadionu, kjer ga je pričakalo 61.000 ljudi, je papež Benedikt XVI. vernike pozval, naj kljub negativnemu poročanju o Katoliški cerkvi v medijih stojijo Cerkvi ob strani. Pedofilskih škandalov, ki vznemirjajo nemško javnost, ni omenjal, kriza v Cerkvi pa je po njegovem mnenju posledica zmotnih pričakovanj.

Papež je na prvem državniškem obisku v svoji domovini ravno v času, ko se Katoliška cerkev v Nemčiji spopada z eno najhujših kriz v svoji zgodovini. Med poglavitnimi razlogi zanjo je škandal zaradi več desetletij spolnih zlorab otrok v cerkvenih in drugih institucijah, vzrok zanjo pa so tudi konservativna stališča Vatikana glede kontracepcije, vloge žensk v družbi in istospolne usmerjenosti. Nemci zato od Benedikta XVI. pričakujejo odgovore na vprašanja, povezana s krizo Cerkve.