V intervjuju za časopis Bild je de Maiziere dejal, da policija nadzoruje še okoli 360 "pomembnih" posameznikov, ki so tesno povezani s potencialnimi napadalci.

Nekateri kritiki begunske politike odprtih vrat kanclerke Angele Merkel menijo, da bi se skrajneži, ki pripadajo samooklicani Islamski državi (IS), lahko pomešali med več kot milijon prebežnikov, ki so lani prišli v državo po t. i. begunski poti iz Sirije, držav Severne Afrike in Azije.

Fanatični osamljeni volkovi
"Teroristične grožnje v Nemčiji predstavljajo tako tuje skrajne skupine kot fanatični osamljeni volkovi," je dejal de Maziere in dodal, da člane napadalnih celic pretihotapijo v Evropo, kjer pripravijo načrt napada, ne da bi jih pri tem opazili, kot je bilo v primeru napadov v Parizu in Bruslju. "Še težje je izslediti fanatične osamljene volkove. Na žalost pa obe skupini pomenita resno grožnjo."

Varnostne sile delajo, kar je v njihovi moči pri nadzoru teroristov, je še zatrdil. Tako so letos izvedle več preiskav in aretacij kot prejšnja leta. Kljub njihovemu trudu pa pristojne oblasti domnevajo, "saj je tam še veliko neopaznih osamljenih volkov".

V Nemčiji se niso zgodili teroristični napadi razsežnosti napadov v Parizu in Bruslju. Kljub temu pa je IS julija letos prevzel odgovornost za dva napada, in sicer v Wuerzburgu in na glasbenem festivalu v Ansbachnu, kjer so prosilci za azil ranili 20 ljudi. Protipriseljenska stranka Alternativa za Nemčijo (AfD) je izrabila napade za pridobivanje političnih točk, kar se ji je že "obrestovalo" na zadnjih volitvah v nemški zvezni deželi Mecklenburg - Predpomorjansko, kjer so za SPD-jem dobili drugo največjo podporo volivcev in se uvrstili že v deveti deželni parlament.

Angela Merkel je še na vrhu G20 na Kitajskem zatrjevala, da je bila njena odločitev glede politike odprtih vrat pravilna, in sprejela odgovornost za poraz stranke v Mecklenburgu - Predpomorjanskem, kjer se je CDU uvrstil za AfD.

CSU bi sprejel 200.000 beguncev letno
Vodstvo sestrske stranke CDU-ja bavarska Krščansko-socialna unija (CSU) pa je zdaj na petkovi klavzuri potrdila seznam sprememb, ki jih želijo uvesti na področju begunske politike nemške vlade. Ob tem je vodja konservativne stranke Horst Seehofer poudaril, da se želijo izogniti sporu s kanclerko, poroča Deutsche Welle (DW). Izvršni odbor stranke je med drugim sprejel zgornjo omejitev za sprejem beguncev, in sicer 200.000 na leto, kar bo CSU v okviru volilnega programa konservativne unije zagovarjal pred splošnimi volitvami v Nemčiji leta 2017.

Tudi Seehofer je slab rezultat kanclerkine stranke CDU na deželnih volitvah v deželi Mecklenburg - Predpomorjansko povezal z njeno begunsko politiko. "Želim, da unija uspe," je dejal vodja CSU, ki s Krščansko-demokratsko unijo (CDU) Angele Merkel tvori konservativno unijo. Poudaril je, da želi njegova stranka s sestrsko CDU premostiti razlike glede begunske politike, pri čemer je poudaril pomen zavezništva nemških konservativcev.

Bo CSU odrekel podporo Angeli Merkel?
Neposredne podpore Merklovi CSU ni izrazil, je pa Seehofer dejal, da se sam ne bo potegoval za mesto kanclerja. Nemški tabloid Bild je pred tem poročal, da se številni člani CSU-ja zavzemajo za to, da njihova stranka pred volitvami naslednje leto ne bi podprla kanclerkine kandidature. Retorika proti kanclerki in beguncem se je v zadnjem času močno zaostrila, kampanjo proti njej pa je vodil vodja podmladka stranke Hans Reichert.

Vodstvo CSU se je zavzelo za prepoved burk, zavrnitev dvojnega državljanstva in hitro deportacijo beguncev, ki jih zavrnejo na meji. Predlog zavrača tudi vizumsko liberalizacijo za državljane Turčije, ki je določena v dogovoru med Ankaro in Brusljem o upravljanju migracijskih tokov. Ob tem pa so zahtevali, da bi moralo prekinitvi spopadov na konfliktnih območjih slediti vračanje beguncev.