Glavno prizorišče protestov je park Rizal v središču mesta, kjer so protestniki postavili oder in izobesili velik plakat, na katerem piše "Penehajte ubijati". "Marcos, Duterte, ni razlike, oba ubijata," so vzklikali protestniki. Levičarski aktivisti, ki so shod organizirali, predsedniku že dalj očitajo njegovo tiransko obnašanje, predvsem kar se tiče zunajsodnih pobijanj zaradi kriminalnih dejanj, povezanih z drogami.

Protestniki so protestirali proti zunajsodnim policijskim pobojem, proti Dutertejevemu prijateljskemu odnosu s še vedno vplivno Marcosovo družino, proti predsednikovi podpori Kitajske, proti grožnjam z uvedbo izrednih razmer po vsej državi in proti vojni na jugu države ter ameriškemu vpletanju vanjo.

Marcos na oblasti kar 21 let
Marcos je leta 1972, leto pred iztekom svojega drugega in zadnjega predsedniškega mandata, razglasil vojno stanje in tako na oblasti ostal še 14 let, dokler ga ni leta 1986 odnesla ljudska vstaja. V času njegove vladavine je prihajalo do kršitev človekovih pravic, razvejana je bila tudi korupcija, piše DPA.

"Upamo, da Filipinci ne bodo nikoli več občutili tega temnega poglavja v naši zgodovini," je v izjavi sporočila namestnica predsednika Leni Robredo.

Zbralo se je tudi 19.000 podpornikov
V bližini katoliške cerkve se je zbralo okoli 16.000 Dutertejevih podpornikov, v bližini predsedniške palače pa okoli 3.000. Vzporedno s protesti je potekal tudi shod za vse žrtve diktature, ki sta se ga med drugim udeležila Robredova in nekdanji predsednik Benigno Aquino.

Obrambni minister Delfin Lorenzana je prejšnji teden sporočil, da bo Duterte morda razširil vojne razmere, ki trenutno veljajo za jug države, na celotno državo, če bodo današnji protesti postali nasilni.

Tiskovni predstavnik predsednika Ernesto Abella je sicer skušal pomiriti strahove. "Če pravijo, da se pripravljajo vojne razmere, ni tako," je dejal v intervjuju. Pojasnil je, da je Duterte večkrat dejal, da "to ni nekaj, kar nam je usojeno".

Duterte razglasil praznik protestiranja
Duterte je ob obletnici današnji dan razglasil za državni praznik protestiranja, s čimer želi ljudstvu dovoliti, da izrazi svoje mnenje v okviru ustavnih pravic. V sredo izdanem odloku je Duterte sicer prvič priznal, da je Marcosov režim kršil človekove pravice.

3.000 mrtvih v "vojni proti mamilom"
Odkar je Duterte junija lani postal predsednik države, je bilo v operacijah proti mamilom ubitih več kot 3.000 osumljencev preprodajanja. Policija medtem preiskuje še smrt skoraj 11.000 ljudi, za katere ne ve, ali so povezane z "vojno proti mamilom", ali so jih izvedli najeti morilci, ali pa tisti, ki so pravico vzeli v lastne roke.

Vojno stanje v Marawiju
Na jugu države sicer že od 23. maja velja vojno stanje, potem ko so oboroženi posamezniki zasedli dele mesta, vihteli zastavo t. i. Islamske države in posledično sprožili spopade s filipinsko vojsko. Sprva so razglasili 60-dnevno vojno stanje, nato ga je kongres julija podaljšal. Vojno stanje omogoča vojski, da vzpostavi nadzor s policijsko uro, z nadzornimi točkami in nadzorom orožja. Na Filipinih namreč prebivalci lahko posedujejo licencirano strelno orožje.