Opozoril je še, da si lahko tudi najpozornejši soudeleženci nekega pogovora tega različno interpretirajo.

Opozoril je, da morajo ljudje razumeti, da je tako napačno kot tudi nepošteno prezgodaj soditi o slovensko-ameriških odnosih zgolj na podlagi nekaj posameznih depeš, ki jih je mogoče že zato, ker so iztrgane iz neke celote, napačno interpretirati.

"Depeše ne odražajo celotne slike"
WikiLeaksova razkritja so rodila številne domneve in ugibanja po vsem svetu, a ti dokumenti po zatrjevanju Mussomelija nikakor ne odražajo "celotne slike ali točne predstave globine ter kompleksnosti našega odnosa". Gre namreč za "osamljene posnetke", zato je "napačno in nevarno" na njihovi osnovi prenagljeno sklepati. "Predstavljajte si, da ustavite film na neki naključni točki in skušate nato na osnovi tega enega posnetka analizirati celoten film. To je nemogoče," je svoje trditve ponazoril veleposlanik.

V sporočilu za javnost je obenem izpostavil prijateljstvo, skupne vrednote in naravno partnerstvo med Slovenijo in ZDA pri vrsti vprašanj, vključno z zaprtjem ameriškega zapora za teroristične osumljence Guantanamo na Kubi. Izrazil je prepričanje, da so interes Slovenije, da pomaga pri tem zaprtju, krepili humanitarni pomisleki in zavezanost vladavini prava.

Znova je tudi izrazil obžalovanje ZDA zaradi razkritja informacij, ki bi morale ostati zaupne. Diplomati se morajo namreč odkrito pogovarjati s svojimi kolegi in morajo biti prepričani, da bodo ti pogovori ostali tajni. Odkrit dialog med vladami je del temeljnih pogajanj v mednarodnih odnosih in je nujen za ohranjanje miru, varnosti ter stabilnosti v svetu.

Žbogar: "Lahko bo prišlo do obiska, pa ne bomo vzeli zapornika"
Zunanji minister Samuel Žbogar se ne strinja z mnenji, da je bil pogovor predsednika vlade Boruta Pahorja na ameriškem veleposlaništvu v Ljubljani konec lanskega leta neprimeren. Poudaril je, da pri pogovoru ni šlo za izsiljevanje ali pogojevanje.

Tako se je zunanji minister odzval na vprašanje o depeši, po kateri naj bi Pahor na srečanju z vršilcem dolžnosti ameriškega veleposlanika v Ljubljani Bradleyjem Frednom ponujal sprejem zapornika iz Guantanama v Sloveniji v zameno za srečanje z ameriškim predsednikom Obamo. Prizadevanja za obisk premierja pri ameriškem predsedniku v Washingtonu, ki tako kot vedno potekajo na zunanjem ministrstvu, in vprašanje morebitnega sprejema ujetnika iz Guantanama "sta dva ločena procesa", je poudaril Žbogar.
"Lahko, da bo prišlo do obiska, pa ne bomo vzeli zapornika, lahko bomo vzeli zapornika, pa ne bo prišlo do obiska. To sta dva ločena procesa, ki pa lahko v določenem trenutku pomagata v bilateralnih odnosih," je pojasnil minister. Če pa bi Slovenija sprejela enega izmed zapornikov, bi to po mnenju Žbogarja gotovo okrepilo bilateralne odnose, slovenski premier in ameriški predsednik pa bi lahko v Washingtonu "to izkoristila za neki nov nivo odnosov".

Dodal je, da v Sloveniji, kar zadeva sprejem ujetnika iz Guantanama, "še nismo tako daleč". Pogovori o tem trajajo že več kot leto dni, pravne podlage pa niso najboljše, zato o tem še tudi ni odločitve. Žbogar je še povedal, da je Pahor obiskal tudi druga veleposlaništva v Sloveniji. V tem ne vidi težave, temveč neki izkaz posebne naklonjenosti, kar lahko samo koristi bilateralnim odnosom Slovenije z drugimi državami.
Dodal je, da se s predsednikom vlade redno posvetujeta o zunanjepolitičnih temah, "se pa ne obveščava o vsakem pogovoru, ki jih imava z diplomati v Ljubljani". "O temah, o katerih se je predsednik vlade pogovarjal, pa se koordinirava."