Kot so sporočili s kuvajtskega zunanjega ministrstva, so napadi na veleposlaništvo "groba kršitev mednarodnih dogovorov in pravil ter mednarodnih obvez Irana glede varnostnih diplomatskih misij in njihovega osebja".
Medtem pa se je oglasil turški premier Ahmet Davutoglu, ki pravi, da je Turčija pripravljena storiti vse, da bi pomagala pomiriti napetosti med Savdsko Arabijo in Iranom. Ankara je zaskrbljena zaradi morebitnih posledic spora med ključnima silama na Bližnjem vzhodu. "Od vseh držav v regiji pričakujemo razumnost in ukrepe za omilitev napetosti v regiji," je dejal Davotuglu. "Pripravljeni smo storiti kar koli, da bi rešili težave med tema državama."

Davutoglu je napade na veleposlaništva obsodil, češ da so nesprejemljivi.

Podpredsednik turške vlade Numan Kurtulmus je že v ponedeljek poudaril, da bi sovražnost med dvema muslimanskima silama samo še stopnjevala težave na že tako nemirnem Bližnjem vzhodu. "Dovolj je dovolj. Potrebujemo mir v regiji," je dejal.

Usodne usmrtitve
Razmere v Perzijskem zalivu so se zaostrile, ko je Savdska Arabija med 47 ljudmi usmrtila tudi šiitskega klerika Nimra Al Nimra. Sledili so protesti in napad na savdsko veleposlaništvo v Teheranu. Odnosi Savdske Arabije s sosednjim Iranom, ki so že tako slabi, so se zaradi tega drastično poslabšali. Savdski zunanji minister Adel Al Džubeir je odgovornost za stopnjevanje nemirov pripisal Iranu. "Agresija in zlo prihajata iz Irana, ne iz (savdske) kraljevine," je dejal.

59-letni šejk Nimr Al Nimr je bil glasen kritik Al Saudove sunitske dinastije in podpornik množičnih protivladnih protestov, ki so izbruhnili leta 2011 v sklopu t. i. arabske pomladi v z nafto bogati Vzhodni provinci, kjer se šiitska manjšina že dolgo pritožuje zaradi marginalizacije.
Rohani: Na kritike se ne odgovarja s sekanjem glav
Iranski predsednik Hasan Rohani meni, da Riad na kritike na svoj račun ne bi smel odgovarjati s sekanjem glav. "Upam, da bodo evropske države, ki se vedno odzivajo na zadeve s področja človekovih pravic, izpolnile svoje dolžnosti," je dejal. Rohani je še dodal, da Savdska Arabija ne more skriti zločina, ki ga je storila s sekanjem glave klerika, s tem, da prekine odnose z Iranom.

Tiskovni predstavnik iranske vlade Mohamed Bager Nobaht medtem ocenjuje, da zaostrovanje odnosov z Riadom ne bo škodilo Iranu ali njegovemu razvoju. Obenem je vnovič kritiziral usmrtitev Nimra. Kot je dejal, je bila izvedena na način, kot usmrtitve izvaja skrajna Islamska država. Riad je z njo skušal popraviti politične neuspehe v regionalnih konfliktih, je dodal Nobaht.

ZDA pozivajo Iran in Savdsko Arabijo, naj umirita žogo
Bela hiša in State Department sta pozvala Teheran in Riad, naj umirita spor. ZDA najbolj skrbi, kako bo prepir vplival na mirovna prizadevanja v Siriji, Jemnu in na vojno proti Islamski državi (IS) ter iranski jedrski dogovor.

Državni sekretar John Kerry je telefoniral tako iranskemu kolegu Mohamedu Džavadu Zarifu kot savdskemu princu Mohamedu bin Salmanu in drugim kolegom iz sunitskih zalivskih držav, kot so Bahrajn, Kuvajt, Katar, Oman in Združeni arabski emirati.

Ameriški zunanji minister se je v nedeljo pogovarjal tudi s posebnim odposlancem ZN-a za Sirijo Staffanom de Misturo, in sicer o vplivu spora na reševanje krize v Siriji. Za zdaj sta ugotovila, da večjega vpliva ni, de Mistura pa se kljub temu prihodnje dni odpravlja v Riad in Teheran, da znova opozori na to vprašanje.

K pomiritvi odnosov med Riadom in Teheranom je pozval tudi nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier. Bližnjevzhodnima silama je svetoval, naj ravnata odgovorno, pozabita na nesoglasja in se raje osredotočita na pomembnejša vprašanja, kot sta boj proti skrajni Islamski državi in zavzemanje za politično rešitev konfliktov v Siriji in Jemnu.

Iran podpira sirskega predsednika Bašarja Al Asada, Savdska Arabija pa sunitske upornike v Siriji, vsi skupaj pa bi morali 25. januarja za mizo na mirovna pogajanja pod pokroviteljstvom ZN-a. Sunitska Savdska Arabija in šiitski Iran se sicer že dalj časa borita za prevladujoči vpliv v regiji, odnosi med njima pa so bili zaradi podpore nasprotujočih si strani v Siriji, Iraku in Jemnu napeti že pred usmrtitvijo šiitskega klerika.