Predtem je v bitki za oblast med narodno skupščino in predsednikom države Nicolasom Madurom vrhovno sodišče razsodilo, da narodna skupščina, v kateri ima večino opozicija, ne upošteva pozivov sodišča.

"Dokler narodna skupščina ne upošteva pozivov sodišča in še naprej obstajajo nepravilnosti, bo parlamentarne pristojnosti neposredno izvajala ustavna zbornica vrhovnega sodišča ali organ, ki bo zagotavljal spoštovanje vladavine prava," je razsodilo. Odločitev sodišča je parlament označil za državni udar.

S to oznako se je strinjal tudi generalni sekretar OAS-a Luis Almagro, ki je pozval predstavnike držav, ki so povezane v organizaciji, da skupaj ocenijo položaj in odločijo, kaj storiti.

Ostre obsodbe z vsega sveta
Ameriško zunanje ministrstvo je sporočilo, da gre za "velik korak nazaj za demokracijo". Regionalne sile Brazilija, Mehika, Argentina, Peru in Čile so dejanje sodišča označile kot grožnjo demokraciji v Venezueli.

Španski premier Mariano Rajoy je tvitnil: "Če se zlomi ločitev vej oblasti, se zlomi demokracija." Visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice Zeid Raad Al Husein pa je v izjavi za javnost izrazil resno skrb: "Ločitev oblasti je ključna, da deluje demokracija. Z ohranitvijo odprtih demokratičnih prostorov varujemo človekove pravice."

Venezuela obtožbe zanika
"Venezuela obsoja napade nestrpnih, desničarskih in proimperialističnih vlad v Latinski Ameriki pod poveljem ameriškega zunanjega ministrstva. Ni res, da je v Venezueli prišlo do državnega udara. Nasprotno, državne institucije so prevzele popravne pravne ukrepe, da ustavimo odklonilne, udarniške ukrepe opozicijskih politikov," je v izjavi sporočilo zunanje ministrstvo Venezuele.

Nasprotovanje odločitvi venezuelskega vrhovnega sodišča je izrazila venezuelska državna tožilka Luisa Ortega. Kot je dejala ob predstavitvi svojega letnega poročila, odločitev vrhovnega sodišča vsebuje "različne kršitve ustave". Tovrstno stališče je nenavadno, saj so do zdaj vladajoči socialisti v javnosti kazali strnjene vrste. Tudi Ortegova je veljala za zvesto socialistični "revoluciji", ki jo je leta 1999 sprožil Madurov predhodnik in mentor Hugo Chavez.

Huda gospodarska kriza
Venezuela se spopada z najvišjo stopnjo inflacije med vsemi državami na svetu. Mednarodni denarni sklad ocenjuje, da naj bi imela Venezuela v letu 2017 kar 1.660-odstotno inflacijo, poroča BBC. Vlada in opozicija druga drugo krivita za slabe ekonomske razmere, ki se od padca cen naftnih derivatov, ki so Venezuelina glavna izvozna dobrina, še slabšajo.