Devet mesecev po padcu dolgoletnega predsednika Zineja El Abidina Ben Alija je okoli 7,3 milijona volilnih upravičencev lahko izbiralo med več kot 10.000 kandidati, ki se potegujejo za 217 mest v ustavodajni skupščini.

Kandidati so združeni v 1.400 kandidatnih listah, med temi je 787 strankarskih list, 583 neodvisnih kandidatov in 50 volilnih koalicij. Med kandidati je tudi polovica žensk.

Nova ustava, ki naj bi jo v roku enega leta pripravila skupščina, bo tretja po tistih iz let 1861 in 1959. Določila naj bi, kakšna vlada bo v prihodnje prevzela vodenje do zdaj neomajno sekularne države, skupščina pa naj bi izbrala tudi začasnega predsednika, ki bo imenoval premierja in vlado za čas, ko bodo delegati pripravljali novo ustavo.

Volitve je zaznamovala visoka udeležba volivcev in v povprečju je na volišča odšlo 70 odstotkov volilnih upravičencev, v nekaterih okrožjih celo 80 odstotkov.

Najbolje kaže islamistični stranki Enahda
Napovedi kažejo, da naj bi največ glasov prejela islamistična stranka Enahda (Prerod), Napredna demokratska stranka (PDP), katere vodja Ahmed Nejib Čebi je bil glasen kritik Ben Alija in se je predstavljala kot glavna alternativa Enahdi, pa bo verjetno zasedla drugo mesto. Volilni sistem je zastavljen tako, da bo v proces priprave nove ustave vključenih čim več strank, kar daje prednost manjšim skupinam z manj finančnimi sredstvi.

Zadnje javnomnenjske raziskave so pokazale, da večina Tunizijcev ne ve, za koga bo glasovala na volitvah, ki jih bo spremljalo približno 5.000 domačih in 530 mednarodnih opazovalcev.

Opazovalna misija Evropske unije je sporočila, da je bila predvolilna kampanja transparentna in je potekala brez večjih nepravilnosti. Volilni dan je minil mirno in brez incidentov.

Prvi izidi bodo znani v ponedeljek popoldne
Štetje glasov se je začelo takoj po zaprtju volišč, izidi pa naj bi bili znani do ponedeljka popoldne.

Vstaja v Tuniziji je bila prva v arabskem svetu, nato pa so se ljudske vstaje razširile še v Egipt, Libijo, Jemen in Sirijo, pa tudi v Oman in Bahrajn. Avtoritarni Ben Ali je po množičnih protestih iz države pobegnil 14. januarja in po 23 letih predal oblast.