Vodja vojaške hunte Amadou Sanogo je v petek zvečer sporočil, da bo hunta podpisala sporazum z Gospodarsko skupnostjo zahodnoafriških držav (Ecowas). Dogovor določa okvir za vrnitev ustavne ureditve pod začasnim voditeljem Malija, ki bo nadziral demokratične volitve ter poskušal obvladati krizo na severu države, kjer so islamisti in uporniški Tuaregi prevzeli nadzor.

Zahteva po uvedbi demokratičnih volitev
''Potrebna bo politična tranzicija, ki bo vodila v svobodne, demokratične in transparentne volitve na celotnem območju,'' so še zapisali v sporazumu. Kljub temu pa še vedno niso zapisali natančnega datuma za predajo oblasti.

Kot smo že omenili, je Sanogo po pogovorih z Ecowasom privolil, da bo začasni predsednik Malija dozdajšnji predsednik parlamenta Dioncounda Traore. Ta bo moral 40 dni po svoji prisegi organizirati demokratične volitve.

Azavada nihče ne želi priznati kot 55. afriške države
Malijska vojska je izvedla državni udar 22. marca in odstavila predsednika države Amadoua Toumanija Toureja, saj je menila, da izvoljena vlada ni naredila dovolj za zaustavitev upornikov na severu države. To ozemlje je tuareško Narodno gibanje za osvoboditev regije Azavad (MNLA) po uspešni vojaški operaciji v petek razglasilo za neodvisno. Nova država naj bi se imenovala Azavad, kar v jeziku Tuaregov pomeni "dežela nomadov".

Puščavska regija Azavad je zibelka nomadskega ljudstva Tuaregov, za njeno neodvisnost pa se borijo že od leta 1958, ko so predstavnike Francije, takratne kolonialne oblasti, v pismu pozvali k oblikovanju samostojne tuareške države.

A niti Francija niti sosednje afriške države ne želijo odcepljeni predel Malija priznati kot 55. državo afriške celine. Na Zahodu se pojavljajo strahovi, da bi severni Mali morebiti postal novo središče za teroristično skupino Al Kaido.

MNLA je ob razglasitvi neodvisnosti malijsko vlado obtožil, da je skušala Tuarege iztrebiti, med drugim s stradanjem med sušami, in da imajo do samostojnosti pravico na podlagi listin ZN-a.