Rusko obrambno ministrstvo je v ponedeljek sporočilo, da so z visoko natančnimi vodenimi raketami uničili šest objektov, ki služijo za delovanje železnic, prek katerih so ukrajinske oblasti dobavljale orožje svojim silam v Doneškem bazenu.

Železniške postaje in preostala prometna infrastruktura so postale ključne tarče ruskih sil v Ukrajini. Ukrajinsko vojaško poveljstvo je tako obtožilo Rusijo, da je napadla železniško infrastrukturo z razlogom, da bi prekinila dobavne linije za vojaško opremo.

"Poskušajo uničiti dobavne poti za vojaško-tehnično pomoč iz partnerskih držav," je v objavi na Facebooku zapisalo poveljstvo ukrajinskih oboroženih sil. Železniške proge so ključnega pomena tudi za dostavo potrebnih zalog in evakuacijo civilistov v obmejne države.

V ruskih napadih na železniško infrastrukturo v osrednji ukrajinski pokrajini Vinici je bilo danes ubitih najmanj pet ljudi, še 18 pa ranjenih.

"Danes zjutraj je bilo v eni uri tarča obstreljevanj pet železniških postaj v osrednji in zahodni Ukrajini. Najmanj 16 potniških vlakov pa bo imelo zamudo," je dejal vodja ukrajinskih železnic Aleksander Kamišin v izjavi, objavljeni na Telegramu.

Rusija obtožuje ZDA, da z dobavami orožja Ukrajini podpihuje konflikt

Potem ko sta vodja ameriške diplomacije Antony Blinken in obrambni minister Lloyd Austin v Kijevu napovedala dodatno vojaško pomoč Ukrajini, je Rusija obtožila ZDA, da dobave orožja podpihujejo konflikt in preprečujejo dosego mirovnega dogovora.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v Kijevu v nedeljo sprejel ameriškega zunanjega in obrambnega ministra, kar je bil prvi uradni obisk predstavnikov ameriške vlade v Ukrajini od začetka ruske invazije 24. februarja.

Obisk je bil iz varnostnih razlogov zavit v tančico skrivnosti, Washington pa ga je potrdil šele, ko sta ministra že zapustila ukrajinsko ozemlje.

Vendar je obisk že v soboto razkril Zelenski, v nedeljo pa so prisotnost obeh ameriških ministrov v Kijevu potrdili tudi ukrajinski uradniki. Zelenski je v nedeljo tvitnil, da sta "ukrajinsko-ameriško prijateljstvo in partnerstvo močnejša kot kadar koli prej".

Blinken in Austin sta v Kijevu med drugim izrazila solidarnost z Zelenskim ter napovedala postopno vrnitev ameriških diplomatov v Ukrajino.

Po njunem obisku je ameriški predsednik Joe Biden sporočil, da bo za novo veleposlanico v Kijevu predlagal zdajšnjo veleposlanico ZDA na Slovaškem Bridget Brink. Brink je izkušena diplomatka, ki govori rusko, do zdaj pa je vlogo diplomatske predstavnice ZDA že opravljala tudi v Uzbekistanu, Gruziji, Srbiji in na Cipru. Njeno imenovanje mora potrditi še senat ZDA.

Čeprav je več evropskih držav že vnovič odprlo svoja veleposlaništva v Kijevu, bo vrnitev ameriških diplomatov po navedbah neimenovanega predstavnika State Departmenta postopna.

Zelenski je že v soboto izrazil upanje, da bo ukrajinsko prestolnico takoj, ko bodo to omogočale varnostne razmere, obiskal tudi predsednik ZDA.

Blinken in Austin sta napovedala tudi več kot 700 milijonov dolarjev dodatne neposredne in posredne vojaške pomoči Ukrajini, vključno s približno 300 milijoni dolarjev, ki bodo državi omogočili nakup potrebnega orožja.

Preostala sredstva bodo razdelili med članice Nata in druge ukrajinske regionalne zaveznice, ki pomagajo Kijevu in morajo obnoviti svoje zaloge, potem ko so poslale orožje Ukrajini. Poleg tega bodo ZDA Ukrajini prodale še za 165 milijonov dolarjev streliva.

Na napovedi novih ameriških vojaških dobav se je odzval ruski veleposlanik v Washingtonu Anatolij Antonov, ki je dejal, da čeprav je namen pošiljk orožja oslabitev Rusije, te po njegovih besedah podpihujejo konflikt in onemogočajo, da bi dosegli vsaj nekakšen mirovni dogovor.

"Kar delajo Američani, je, da prilivajo olje na ogenj," je dejal Antonov, ki je ruski veleposlanik v ZDA od leta 2017. Kot je pojasnil, so Washingtonu poslali uradno diplomatsko noto, v kateri so izrazili zaskrbljenost Rusije, a še niso dobili odgovora.

"Poudarili smo nesprejemljivost situacije, ko ZDA dobavljajo orožje v Ukrajino, in zahtevali, da se ta praksa konča," je dejal Antonov v intervjuju, ki so ga ves ponedeljek predvajali na ruski državni televiziji.

Blinken: Rusija ne dosega svojih ciljev

Blinken je po obisku ocenil, da Rusiji v Ukrajini ne uspeva dosegati svojih vojnih ciljev. Obisk je bil po njegovih besedah priložnost izraziti podporo ukrajinski vladi.

Prav za to se je zahvalil Zelenski, ki je dodal, da so posebno pozornost namenili sankcijam proti Rusiji, ki da bi jih bilo treba glede na prepričanje vseh zbranih okrepiti. "Razumemo, kateri bi morali biti naslednji koraki na tej poti. In računamo na podporo svojih partnerjev," je sporočil Zelenski.

Kot je dejal Blinken, je bil ruski cilj v Ukrajini odvzeti Ukrajini njeno suverenost in neodvisnost, a ji to kljub dvema mesecema grozljivih napadov ni uspelo. Ruska vojska ni upravičila svojih pričakovanj, njeno gospodarstvo pa so prizadele zahodne sankcije. "Ne vemo, kako se bo odvila ta vojna, ampak vemo, da bo suverena, neodvisna Ukrajina tu še veliko dlje časa, kot je Vladimir Putin na sceni," je dejal in napovedal nadaljnjo podporo Kijevu, čemur je bil obisk tudi namenjen.

Austin je že predtem dejal, da si želijo, da bi bila Rusija oslabljena do te mere, da ne bi mogla početi takšnih stvari, kot jih je počela med invazijo v Ukrajini. "Izgubili so že veliko vojaških zmogljivosti in veliko vojakov, če smo iskreni, in ne želimo, da bi lahko te zmogljivosti hitro obnovili," je dodal.

Ukrajina lahko zmaga v vojni proti Rusiji, če bo imela pravo opremo in zadostno podporo, je bil po vrnitvi z obiska v Kijevu prepričan Austin. "Prvi korak k zmagi je, da verjamete, da lahko zmagate," je dodal. "Želimo si, da bi bila Rusija oslabljena do te mere, da ne bi mogla početi takšnih stvari, kot jih je počela med invazijo v Ukrajini. Izgubili so že veliko vojaških zmogljivosti in veliko vojakov, če smo iskreni, in ne želimo, da bi lahko te zmogljivosti hitro obnovili."

Narava spopadov v Ukrajini se je spremenila, zato po Austinovih besedah potrebujejo orožje dolgega dosega, izrazili so tudi potrebo po tankih. Austin je opozoril, da ZDA težko spremljajo, kaj se dogaja z orožjem, ki je dobavljeno Ukrajini, saj na terenu ni ameriških sil.

Zelenski zadovoljnejši z dobavami orožja

Biden je že v četrtek napovedal nov sveženj vojaške pomoči Ukrajini v vrednosti približno 800 milijonov dolarjev, potem ko je podoben 800-milijonski sveženj pomoči napovedal že 13. aprila. ZDA Ukrajini med drugim dobavljajo havbice, oklepna vozila, helikopterje, taktične letalnike, sisteme protiletalske obrambe in protitankovske rakete. Skupno so ZDA od začetka Bidnovega mandata poslale približno štiri milijarde dolarjev vojaške pomoči.

Poleg tega se bodo na pobudo ZDA v Ramsteinu v Nemčiji v torek srečali visoki predstavniki, predvsem obrambni ministri in visoki generali iz več desetih držav, ki bodo govorili o dolgoročnih varnostnih potrebah Ukrajine. ZDA bo tam predstavljal minister Austin.

Zelenski je na omenjeni novinarski konferenci še ponovil, da so se v preteklem tednu obljube Zahoda glede dobave orožja Ukrajini občutno izboljšale, pri tem pa je posebej pohvalil pomoč ZDA in Velike Britanije.

Glavnina bojev na vzhodu in jugu

Vojni v Ukrajini po dveh mesecih še ni videti konca, glavnina bojev pa zdaj poteka na vzhodu in jugu države. Napadi na vzhodu so znova zahtevali civilne žrtve, med drugim na severovzhodu regije Harkov in na vzhodu regije Doneck.

Kot je v rednem poročilu s terena sporočila ukrajinska vojska, jim je uspelo ustaviti več ruskih napadov na vzhodu države, vključno z ruskimi napadi v smeri od Izjuma proti Kramatorsku.

V Donecku in južneje so se ruske sile omejile predvsem na silovito topniško obstreljevanje ukrajinskih položajev, nov poskus zavzetja pa se je zgodil le pri manjšem kraju Popasna, za katerega siloviti boji potekajo že več tednov.

V pristaniškem mestu Mariupolj so Rusi z bombami in raketami znova obstreljevali območje jeklarne Azovstal, v kateri vztrajajo še zadnji ukrajinski branitelji v tem mestu, tam pa naj bi bili ujeti tudi številni civilisti, med njimi tudi otroci.

Rusija napovedala prekinitev ognja okrog jeklarne v Mariupolju

Rusko obrambno ministrstvo pa je napovedalo prekinitev ognja na območju jeklarne Azovstal v Mariupolju, da bi tako omogočili evakuacijo civilistov iz industrijskega kompleksa, kamor so se zatekli še zadnji ukrajinski branitelji pristaniškega mesta.

Ruska stran je enostransko ustavitev vseh sovražnosti napovedala za ob 13. uri po srednjeevropskem času, ko naj bi svoje enote umaknila na varno razdaljo in zagotovila umik civilistov. Ti bodo lahko glede na zagotovila ruskega obrambnega ministrstva odšli "v kateri koli smeri, ki jo bodo izbrali".

Ukrajinska stran mora sicer pripravljenost na začetek evakuacije nakazati z belimi zastavami nad Azovstalom, so dodali. To naj bi tistim znotraj jeklarne sporočili prek radijskih kanalov vsakih 30 minut.

Svetovalec ukrajinskega predsednika Oleksij Arestovič je sicer Moskvi že ponoči predlagal poseben krog mirovnih pogovorov, katerih cilj bi bil dogovor o prekinitvi ognja in usodi ukrajinskih sil in civilistov v Mariupolju, ki je z izjemo Azovstala po več tednih silovitega obleganja zdaj bolj ali manj v ruskih rokah.

Več raket je po navedbah ukrajinske strani danes priletelo tudi na osrednji in zahodni del države, med drugim na območje Lvova in Vinice. Pri tem je bilo zadetih tudi več železniških postaj, je sporočil prvi mož ukrajinskih železnic Oleksander Kamišin in dodal, da so bili iz varnostnih razlogov primorani spremeniti pot in vozni red več vlakov.

Britanski obveščevalci so medtem v zadnjem poročilu davi potrdili, da Rusija načrtuje izvedbo prirejenega referenduma v Hersonu na jugu Ukrajine, s katerim želi upravičiti svojo okupacijo na tem območju. Kot so dodali, je Herson ključen za doseganje cilja, ki si ga je v invaziji zastavila Rusija, in sicer da vzpostavi kopenski most do polotoka Krim, ki si ga je priključila že leta 2014, in zavzame ne le vzhod, ampak tudi jug Ukrajine.

Herson je edino večje ukrajinsko mesto, ki ga je Rusiji v invaziji, ki se je prevesila že v tretji mesec, uspelo zavzeti. Nekatera okoliška območja so medtem znova zavzele ukrajinske sile in spopadi se nadaljujejo.

Ukrajino zapustilo 5,2 milijona ljudi

Agencije ZN za begunce (UNHCR) opozarja, da Ukrajino še vedno dnevno zapušča na deset tisoč državljanov, samo v zadnjih 24 urah pa naj bi državo zapustilo 45.000 Ukrajincev. Skupno število ljudi, ki so iz Ukrajine pobegnili od izbruha vojne konec februarja, je tako naraslo na 5,2 milijona.

Na Poljskem se trenutno nahaja 2,9 milijona Ukrajincev, medtem ko jih je Romunija sprejela 777.000, Rusija 605.000, Madžarska 492.000 in Slovaška 355.000, kažejo statistični podatki UNHCR.

Prav tako je več kot 7,7 milijona Ukrajincev notranje razseljenih. To pomeni, da po podatkih ZN skupno število ljudi, ki so morali zapustiti svoje domove, znaša približno 13 milijonov, kar predstavlja več kot četrtino ukrajinskega prebivalstva. V konfliktu naj bi uradno bilo ubitih najmanj 2665 civilistov, še 3053 pa je bilo ranjenih.

Gre za najhujšo begunsko krizo v Evropi po koncu druge svetovne vojne, ki se približuje tudi ostalim večjim begunskim krizam, vključno s krizo v Venezueli, od koder je od leta 2014 pobegnilo 6 milijonov ljudi, in v Siriji, od koder je pred več kot desetletje trajajočo državljansko vojno zbežalo 6,8 milijona ljudi.

Rusija izgnala 40 nemških diplomatov

Ruske oblasti so danes 40 nemških diplomatov razglasile za persone non grate in odredile njihov izgon, o čemer so že obvestile nemškega veleposlanika v Moskvi in mu pri tem izročile tudi protestno pismo proti neprijazni politiki Berlina, v katerem so znova obsodili izgon 40 ruskih diplomatov na začetku aprila.

Število izgnanih diplomatov naj bi predstavljalo približno tretjino celotnega nemškega diplomatskega osebja v Rusiji. Nemška stran je takšen odziv sicer pričakovala, vse odkar je Berlin pred kratkim za persone non grate razglasil 40 ruskih diplomatov, ki naj bi v Nemčiji delovali kot vohuni.

Odločitev ruskih oblasti bo verjetno prizadela več kot 100 Nemcev, saj bodo morali državo zapustiti tudi sorodniki diplomatov. Hkrati pa nemške oblasti pričakujejo, da bo v prihodnjih dneh treba občutno zmanjšati obseg storitev nemških predstavništev, vključno s konzulati zunaj glavnega mesta Moskve. Nemško veleposlaništvo je namreč največje med predstavništvi držav EU-ja v Moskvi.

Nemčija je že na začetku aprila izgnala ruske diplomate, potem ko je bilo v Ukrajini po umiku ruske vojske iz mesta Buča najdenih več sto trupel.

Nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock je o grozodejstvih dejala, da slike pričajo o neverjetni brutalnosti ruskih oblasti in tistih, ki so sledili njihovi propagandi, ter o volji po iztrebljanju, ki presega vse meje.

Pri tem je rusko zunanje ministrstvo besede Baerbock označilo za "nesprejemljive". Tiskovna predstavnica ministrstva Marija Zaharova je nato napovedala, da se bo Rusija kmalu odzvala na ta "zlonamerna dejanja nemškega političnega stroja".

Frančišek poziva Kirila k prizadevanjem za mir

Papež Frančišek je v nedeljo, ko so pravoslavni kristjani praznovali veliko noč, vodjo Ruske pravoslavne cerkve patriarha Kirila pozval k skupnim prizadevanjem za končanje vojne v Ukrajini.

"Naj Sveti Duh spremeni naša srca in nas spremeni v mirovnike, še posebej v primeru Ukrajine, ki je razdejana zaradi vojne," je papež v ruščini zapisal patriarhu Kirilu. Dodal je tudi, da ljudje v Ukrajini iščejo "novo zoro", ki bi pripeljala do konca vojne.

Kiril, ki velja za trdnega zaveznika ruskega predsednika Vladimirja Putina, je v svojih pridigah sicer večkrat podprl invazijo v Ukrajini. V pogovoru za argentinski časopis La Nacion pa je Frančišek prejšnji teden dejal, da je bilo srečanje med obema cerkvenima voditeljema, načrtovano za junij v Jeruzalemu, odpovedano.

Ob odpovedi so se pojavila ugibanja, da bi se cerkvena voditelja morda lahko srečala med Frančiškovim obiskom Libanona, ki je prav tako načrtovano v juniju. Nazadnje sta se pogovarjala 16. marca prek videopovezave.