"Zračne sile zagotavljajo podporo napredujočim enotam, blokirajo premike rezerv ukrajinske vojske v mesto in možnost umika sovražnikovih enot," je v izjavi sporočilo rusko obrambno ministrstvo in ob tem navedlo, da Wagnerjeve sile nadaljujejo intenzivne spopade v mestu.
Vodja ruske najemniške vojske Wagner Jevgenij Prigožin opozarja, da je še prezgodaj trditi, da je Bahmut obkoljen.
Tiskovni predstavnik ukrajinskih sil Sergij Čerevati je trditve Moskve že zavrnil, češ da niso skladne z dogajanjem na terenu. Pojasnil je, da ukrajinske sile še vedno lahko dostavljajo vojaško opremo in zdravila ter evakuirajo ranjene vojake.
Mesto Bahmut, kjer je pred vojno živelo približno 70.000 ljudi, je po večmesečnih srditih bojih med ruskimi in ukrajinskimi silami ostalo praktično brez civilnega prebivalstva. Obe strani sta v boj za mesto vložili veliko moči, čeprav po mnenju analitikov nima velike strateške vrednosti.
Kijev sicer trdi, da je Bahmut ključnega pomena za zadrževanje ruskih sil na celotni vzhodni fronti, ukrajinska strategija pri obrambi Bahmuta pa naj bi bila predvsem zmanjšati zmožnost Rusije, da bi v prihodnjih mesecih napredovala ali začela morebitno novo ofenzivo, in pridobiti čas, da se ukrajinske sile pripravijo na lastno protiofenzivo.
Poveljnik ukrajinskih kopenskih sil Oleksandr Sirski je v ponedeljek obtožil Rusijo, da na območju Bahmuta uporablja taktiko požgane zemlje, podobno kot v Siriji. "Stavbe in položaje uničujejo z zračnimi napadi in artilerijskim ognjem. Razmere so težke, vendar pod nadzorom," je dejal.
Dodal je, da so ukrajinske enote junaško prestale rusko ofenzivo v Bahmutu in uspele izčrpati enote Wagnerja, tako da je bil "sovražnik zdaj prisiljen uporabiti posebne sile redne ruske vojske".
Moskva bo preiskala posnetek obglavljenja
Rusko generalno tožilstvo je sporočilo, da je uvedlo preliminarno preiskavo glede videoposnetka, ki naj bi prikazoval obglavljenje ukrajinskega vojnega ujetnika. Objava posnetka je v Ukrajini in v mednarodni javnosti sprožila val zgražanja.
"Da bi ocenili verodostojnost tega materiala in sprejeli ustrezno odločitev, smo ga poslali preiskovalnim organom z namenom preiskave," so sporočili iz urada generalnega tožilca. To je precej nenavaden korak za Rusijo, ki običajno odkrito zanika obtožbe o vojnih zločinih njenih vojakov.
Videoposnetek, ki traja približno minuto in štirideset sekund, na družbenih omrežjih kroži že od torka. Prikazuje zamaskiranega moškega, ki obglavi talca v uniformi z grbom ukrajinske vojske. V ozadju je mogoče slišati več glasov, ki v ruščini spodbujajo napadalca. Ena od oseb v ozadju nato izjavi, da bi bilo glavo treba poslati poveljniku. Zaradi zelenih listov na drevesih v ozadju videoposnetka se domneva, da je bil posnet lani.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v sredo v odzivu na objavljeni posnetek ruske sile označil za zveri in opozoril, da ne gre za osamljen incident, mednarodno skupnost pa pozval k ukrepanju. Ukrajinska varnostna služba (SBU) je sporočila, da je že sprožila preiskavo o posnetku.
Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je novinarjem dejal, da je treba "verodostojnost tega grozljivega posnetka preveriti". Vodja ruske najemniške vojske Wagner Jevgenij Prigožin je zanikal obtožbe ruske nevladne organizacije in enega od dezerterjev Wagnerja, da naj bi bili storilci iz njegove skupine. "To je popolna neumnost, ki ne ustreza resničnosti," je dejal.
Kuleba: Črno morje naj postane Natovo morje
Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je Zahod pozval k oblikovanju strategije za Črno morje, ki naj postane "morje Nata". Na konferenci o varnosti v Črnem morju, ki poteka v Bukarešti, se je zavzel tudi za hitro vključitev Ukrajine v zavezništvo.
"Čas je, da oblikujemo celovito varnostno mrežo za vse narode v regiji, ki se počutijo ogrožene," je dejal Kuleba prek video povezave. Pri tem je spomnil na vojno med Rusijo in Gruzijo leta 2008. "Čas je, da Črno morje spremenimo v to, kar je postalo Baltsko morje: Natovo morje," je dodal.
Konferenca o varnosti v Črnem morju poteka ob prvi obletnici potopitve ladje Moskva, paradne ladje ruske črnomorske flote. Ladja je potonila 14. aprila lani, potem ko je po navedbah Kremlja prišlo do eksplozije na krovu. Ukrajina je nasprotno zatrdila, da so njene sile plovilo zadele z raketami.
"Žal moram to reči, a Zahod ni imel konsistentne črnomorske strategije, Rusija pa jo je vedno imela: agresivno, revanšistično in barbarsko," je še dejal Kuleba. Ukrajina želi, da bi "miroljubne države, ki spoštujejo zakon", ponovno lahko uporabljale "skupno morje za trgovanje, potovanje in svobodno življenje brez strahu pred ruskimi vojaškimi ladjami".
Konference se je skupaj z romunskim in moldavskim kolegom udeležil tudi ukrajinski obrambni minister Oleksij Reznikov. Dvodnevne konference, ki poteka na pobudo Kijeva, se udeležujejo odločevalci, uradniki in strokovnjaki iz držav, ki mejijo na Črno morje, da bi razpravljali o varnosti po ruski invaziji v Ukrajini.
Kuleba se je v svojem nastopu zavzel tudi za hiter sprejem Ukrajine v zvezo Nato. "Prihajajoči vrh Nata v Vilni je pravi čas, da popravimo pretekle napake in naredimo odločne korake proti članstvu Ukrajine v Natu," je dejal.
Od držav ob Črnem morju so Romunija, Bolgarija in Turčija že članice zveze Nato, katere voditelji se bodo sestali na vrhu v litovski prestolnici, napovedanem za julij.
Varšava bi dobavila letala MiG-29 iz Nemčije
Nemška vlada je Poljski odobrila dobavo bojnih letal sovjetske izdelave MiG-29 Ukrajini. Gre za letala iz nekdanjih zalog narodne ljudske armade Nemške demokratične republike, ki jih je Berlin leta 2002 prodal Varšavi.
Poljska je Nemčijo danes zaprosila za dovoljenje za dobavo lovcev MiG-29 Ukrajini, ki jih je leta 2002 prejela od Berlina. Pogodbe, sklenjene ob dobavi nemške vojaške opreme, praviloma določajo, da se mora z njihovo dobavo v druge države strinjati nemška vlada.
Ta je vlogo odobrila v le nekaj urah. Nemški obrambni minister Boris Pistorius je odločitev vlade že pozdravil. "To dokazuje, da se je na Nemčijo mogoče zanesti," je dodal.
Minister, ki je trenutno na obisku v zahodnoafriški državi Mali, je popoldne oznanil, da je Nemčija prejela prošnjo Poljske. Vendar pa takrat ni želel komentirati, ali je naklonjen njeni odobritvi. Dejal je le, da ima o tej zadevi svoje mnenje, "vendar pa vsakega mnenja ni treba javno deliti". "Moje stališče lahko uganete sami," je še dodal.
Poljska bo zdaj lahko Ukrajini dobavila bojna letala MiG-29 iz nekdanjih zalog narodne ljudske armade Nemške demokratične republike. Od 23 lovcev, ki jih je Varšava prejela leta 2002, jih je po navedbah svetovalca poljskega predsednika Andrzeja Dude Jacka Siewiere danes na zalogi približno ducat.
Poljska je sicer prošnjo izrazila le teden dni po tem, ko je poljski predsednik Duda med obiskom ukrajinskega kolega Volodimirja Zelenskega v Varšavi potrdil, da je Poljska Ukrajini že predala osem bojnih letal MiG-29. Potekale naj bi priprave na dobavo še šestih lovcev.
V okviru vojaške pomoči namerava Poljska Ukrajini v prihodnosti poslati tudi vseh svojih 28 bojnih letal tipa MiG-29. Kot prva pa je že konec marca štiri bojna letala Ukrajini predala Slovaška.
Milijarda evrov za strelivo za Ukrajino
Svet EU-ja je odobril podporo v vrednosti milijarde evrov v okviru Evropskega mirovnega instrumenta (EPF). S tem ukrepom bo EU državam članicam omogočil, da si v obdobju od 9. februarja do 31. maja 2023 povrnejo stroške za strelivo, ki je bilo iz obstoječih zalog ali s prerazporeditvijo obstoječih naročil podarjeno Ukrajini.
"Z današnjo odločitvijo uresničujemo prvi del zgodovinskega dogovora, ki so ga dosegli voditelji EU-ja o podpori za takojšnjo dobavo streliva za ukrajinske sile v vrednosti milijarde evrov," je dejal visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell. "Ni boljšega dokaza za enotnost in odločenost EU-ja, da še naprej podpira legitimno pravico Ukrajine do samoobrambe pred brutalnim ruskim agresorjem," je dodal.
Sklep pomeni začetek izvajanja prvega dela dogovora Sveta EU-ja, s katerim naj bi pospešili dobavo in tudi skupne nabave streliva, so še sporočili iz Bruslja. V skladu z dogovorom naj bi EU Ukrajini v prihodnjih 12 mesecih dobavil milijon izstrelkov.
Zunanji in obrambni ministri članic EU-ja so se 20. marca dogovorili o nadaljnjih dobavah streliva Ukrajini, ki vključuje tudi skupne nabave. Skupnemu naročilu se je sprva pridružilo 17 članic EU-ja in Norveška, pozneje naj bi jih sledilo še več, tudi Slovenija.
Načrt predvideva, da se iz sredstev EPF-ja nameni milijarda evrov za dobave topniškega streliva Ukrajini iz trenutnih zalog evropskih držav. Še milijardo evrov pa bodo v skladu z načrtom namenili za skupno naročanje streliva, ki bi ga namenili Ukrajini. Tretji steber bo medtem namenjen okrepitvi zmogljivosti evropske obrambne industrije.
Članice so se marca strinjale tudi, da se preuči možnost nadaljnjega zvišanja zgornje meje EPF-ja za 3,5 milijarde evrov. Predtem so sicer to mejo zvišali za dve milijardi, na nekaj manj kot osem milijard evrov za obdobje do leta 2027, a bosta ti dve milijardi namenjeni za dobave streliva Ukrajini.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje