Biden je dejal, da se je pripravljen pogovoriti s Putinom o vojni v Ukrajini, če bi ta pokazal interes za njeno končanje. "Pripravljen sem govoriti z gospodom Putinom, če pri njem zares obstaja interes za iskanje načina za končanje vojne," je izjavil Biden. Dodal je, da bi to storil le po posvetovanju z zaveznicami v Natu.

Ameriški predsednik je po poročanju časopisa Financial Times sicer dejal, da trenutno nima namena vzpostaviti stika s Putinom. Kot je dodal, ni videl namigov, da bi bil ruski predsednik pripravljen končati vojno.

Po njegovih besedah je edini način za končanje vojne to, da Putin iz Ukrajine umakne ruske enote.

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je na vprašanje o Bidnovi izjavi odgovoril, da je Putin odprt za pogajanja, a da Rusija ne bo umaknila sil iz Ukrajine. "Predsednik Ruske federacije je vedno bil, je in ostaja odprt za pogajanja z namenom uresničiti naše interese," je dejal Peskov, ki je dodal, da si najraje to želijo doseči na "miren, diplomatski način".

Rusija si je sicer priključila približno petino ukrajinskega ozemlja, česar Ukrajina in Zahod ne priznavata.

Peskov je še dejal, da ameriško zavračanje priznanja "novih ozemelj" kot ruskih otežuje iskanje potencialnega kompromisa.

Scholz pozval Putina k umiku iz Ukrajine

Nemški kancler Olaf Scholz je ruskega predsednika v današnjem telefonskem pogovoru glede na navedbe Berlina pozval k iskanju diplomatskih rešitev za končanje vojne v Ukrajini, vključno z umikom vojske. Putin je medtem v pogovoru Ukrajini očital nepripravljenost na pogajanja, za kar naj bi bile krive dobave orožja z Zahoda.

"Kancler je pozval ruskega predsednika, naj čim prej pride do diplomatske rešitve, vključno z umikom ruskih enot," je po pogovoru sporočil tiskovni predstavnik Scholza Steffen Hebestreit.

V pogovoru, ki je trajal eno uro, je Scholz po njegovih besedah tudi obsodil zlasti ruske zračne napade na civilno infrastrukturo in poudaril odločenost Nemčije v podpori Ukrajini pri zagotavljanju zmogljivosti za obrambo pred rusko agresijo.

Voditelja sta razpravljala tudi o vprašanju svetovne prehranske varnosti, ki je zaradi vojne pod pritiskom, je še sporočil Hebestreit in dodal, da sta se Scholz in Putin strinjala, da "ostaneta v stiku".

Putin je bil medtem v pogovoru glede na navedbe Kremlja kritičen do zahodnih držav, vključno z Nemčijo, ki da so destruktivne, ker Ukrajini pošiljajo orožje in urijo ukrajinske vojake. Prepričan je, da ima tovrstna podpora Zahoda za posledico nepripravljenost Ukrajine na pogajanja z Rusijo.

Scholza je Putin tudi pozval, naj znova preuči politiko Nemčije do Ukrajine, obenem pa je branil obsežno raketiranje Ukrajine kot odziv na "provokacije Kijeva". Zavzel se je še za to, da se v mednarodno preiskavo eksplozij na plinovodih Severni tok 1 in 2 vključi tudi Rusijo.

Scholz in Putin sicer pogovore prek telefona ohranjata od začetka vojne. Njun zadnji pogovor je bil septembra, ko je Scholz Putina pozval k diplomatski rešitvi, ki bi temeljila na prekinitvi ognja.

Svetovalec Zelenskega dejal, da je od začetka vojne umrlo do 13.000 ukrajinskih vojakov

Medtem je svetovalec ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega Mihajlo Podoljak dejal, da je bilo od začetka ruske invazije v Ukrajini ubitih od 10.000 do 13.000 ukrajinskih vojakov. Tega podatka sicer ukrajinska vojska ni potrdila.

Po Podoljakovih besedah število ubitih "po uradnih podatkih generalnega štaba in vrhovnega poveljnika sega od 10.000 do 12.500–13.000". Junija je Podoljak dejal, da vsak dan umre od 100 do 200 ukrajinskih vojakov.

Za ukrajinsko televizijo Channel 24 je dodal, da bi lahko bilo število ubitih civilistov "precejšnje". BBC sicer poroča, da je identificiral približno 3600 civilnih žrtev do sredine junija. To število je zdaj verjetno precej višje.

BBC je ugotovil tudi, da je bilo ubitih najmanj 9311 ruskih vojakov, a dodaja, da bi bilo lahko to število višje kot 18.600.

Podoljak pa je še dodal, da je bilo od začetka invazije ubitih do 100.000 ruskih vojakov, dodatnih od 100.000 do 150.000 pa naj bi jih bilo ranjenih ali pogrešanih.

Ruski obrambni minister Sergej Šojgu je septembra sicer navedel, da je bilo v bojih v Ukrajini ubitih 5937 ruskih vojakov.

Prejšnji mesec pa je načelnik generalštaba ameriške vojske Mark Milley izjavil, da je bilo od začetka vojne konec februarja v Ukrajini ubitih ali ranjenih približno 100.000 ruskih in 100.000 ukrajinskih vojakov.

V sredo je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen dejala, da je bilo do zdaj ubitih 100.000 ukrajinskih vojakov, a jo je pozneje tiskovni predstavnik komisije popravil, češ da je šlo za napako in da je predsednica mislila na ubite in ranjene skupaj.

Ursula von der Leyen je še dodala, da je bilo ubitih 20.000 ukrajinskih civilistov. Tega števila komisija pozneje sicer ni popravila, je pa to izjavo skupaj s tisto o ubitih ukrajinskih vojakih vseeno umaknila iz naslednje različice videonagovora.

Ukrajina bo omejila delovanje ruskih organizacij

Ukrajina bo omejila delovanje verskih organizacij, ki so povezane z Rusijo, je v četrtek v svojem nagovoru sporočil Zelenski, ki je poudaril, da mora Ukrajina svojo neodvisnost braniti tudi na verskem področju.

"Svet za nacionalno varnost in obrambo je vladi naročil, naj parlamentu predloži osnutek zakona o prepovedi dejavnosti verskih organizacij v Ukrajini, ki so povezane s centri vpliva v Rusiji," je dejal Zelenski.

Hkrati je opozoril, da morajo vsi organi, pristojni za zagotavljanje nacionalne varnosti, okrepiti prizadevanja za odkrivanje in preprečevanje ruskih prevratnih dejavnosti v verskem okolju Ukrajine. "Ukrajina mora braniti svojo neodvisnost tudi na verskem področju. Nikomur ne bomo dovolili, da bi v ukrajinski duši ustvaril imperij," je še dodal.

Že leta 2018 sta se dve ukrajinski pravoslavni cerkvi odcepili od Moskve ter se združili v Ukrajinsko pravoslavno cerkev. Maja letos je Ukrajinska pravoslavna cerkev pretrgala vezi z Rusko pravoslavno cerkvijo in razglasila popolno samostojnost in neodvisnost od Moskve, saj se ne strinja s stališčem moskovskega patriarha Kirila glede vojne v Ukrajini.

Patriarh Kiril podpira ruskega predsednika Putina in je med drugim oktobra izjavil, da je njegovo vladavino določil Bog. Večkrat je tudi zagreto zagovarjal rusko invazijo v Ukrajini.

Ukrajinska obveščevalna služba SBU je pretekli teden izvedla več racij v samostanih, med drugim v zgodovinskem pravoslavnem samostanu Kijevsko-Pečerska lavra zaradi suma, da v njem delujejo ruski agenti.

Ukrajina bo prodala na Hrvaškem zaseženo jahto oligarha Medvedčuka

Približno 200 milijonov ameriških dolarjev vredno superjahto proruskega ukrajinskega oligarha Viktorja Medvedčuka, ki so jo zaplenili na Hrvaškem, bo Ukrajina po poročanju Guardiana prodala na dražbi.

Ukrajinska vlada je sporočila, da je hrvaško sodišče razsodilo, da je treba lastništvo 92,5 metra dolge jahte Royal Romance oligarha Medvedčuka, za katerega zaradi povezav z Moskvo veljajo zahodne sankcije, prenesti na ukrajinsko agencijo Arma, ki je pristojna za iskanje in upravljanje lastnine, ki je bila pridobljena s korupcijo.

Medvedčuka, nekdanjega ukrajinskega poslanca in zaveznika ruskega predsednika, so aprila prijeli v Ukrajini, v septembru pa so ga izročili Rusiji v izmenjavi ujetnikov.

To bo prva tovrstna prodaja v korist Ukrajine, odkar so zahodne države uvedle sankcije na premoženje več sto oligarhov, potem ko je Rusija v februarju napadla Ukrajino, navaja Guardian.

Arma je potrdila, da so njeni agenti na Hrvaškem pregledali zaplenjeno jahto, ki je bila zgrajena leta 2005. Ima kabine za 14 gostov in prostor za 21 članov posadke ter štiri metre dolg bazen.

V septembru so sicer na dražbi že prodali 72,5 metra dolgo superjahto ruskega oligarha Dmitrija Pumpjanskega neznanemu kupcu za 37,5 milijona dolarjev. To je bila prva tovrstna prodaja od začetka ruske invazije, vendar je kupnino dobila ameriška investicijska banka JP Morgan, ki je trdila, da ji oligarh dolguje 20,5 milijona evrov.