Ukrajinske obtožbe, da želi Rusija pogovore z Zahodom zato, da bi pridobila čas za prerazporeditev in obnovo oboroženih sil, je Lavrov na novinarski konferenci o evropski varnosti označil za absurdne.

Za ZDA je prvi mož ruske diplomacije dejal, da v povezavi z Ukrajino predstavljajo "eksistenčno" grožnjo Rusiji. Po njegovih besedah se sicer Rusija ni nikoli oddaljila od stikov z ZDA, čeprav po drugi strani od ameriških sogovornikov ni slišala nobenih "vsebinskih zamisli".

Ob tem je Lavrov stopil v bran ruskim napadom na ukrajinsko energetsko infrastrukturo in jih označil za "upravičen odziv na inherentne grožnje". "Ta infrastruktura podpira bojne zmogljivosti ukrajinskih oboroženih sil in nacionalističnih bataljonov," je dejal in zatrdil, da so ukrepi Moskve dejansko namenjeni zmanjšanju števila civilnih žrtev.

Nato in ZDA je ruski zunanji minister obtožil neposredne vpletenosti v vojno v Ukrajini zaradi dobav orožja in urjenja ukrajinskih vojakov na svojem ozemlju. Ob tem ju je obtožil, da sta v nedavni preteklosti uporabila podobno taktiko vojskovanja, kot jo zdaj uporablja Rusija.

"Primerjajte histerijo, ki jo zdaj sprožajo zahodni mediji, s tem, kar se je zgodilo, ko so ZDA bombardirale Irak," je opozoril in ob tem omenil še Natovo bombardiranje Jugoslavije in televizijskega centra v Beogradu z utemeljitvijo, da je ta namenjena sovražnikovi vojni propagandi.

Lavrov se je prav tako obregnil ob nedavne komentarje papeža Frančiška, ki je v ponedeljkovem intervjuju izjavil, da so ruske etnične manjšine, na primer Čečeni in Burjati, med najokrutnejšimi akterji vojne v Ukrajini. Papeževe besede je označil za nekrščanske.

"Papež Frančišek poziva k pogovorom, vendar je pred kratkim podal tudi nerazumljivo izjavo, povsem nekrščansko, s katero je dve ruski narodnosti umestil v neko kategorijo, od katere je mogoče pričakovati krutosti med sovražnostmi," je dejal Lavrov in dodal, da tovrstne izjave ne pomagajo pri reševanju konflikta v Ukrajini niti ne utrjujejo avtoritete Svetega sedeža. Zaradi papeževih izjav je sicer ruski veleposlanik v Vatikanu vložil tudi uradno pritožbo.

Macron napovedal skorajšnje pogovore s Putinom

Francoski predsednik Emmanuel Macron je med obiskom v ZDA napovedal, da se bo v prihodnjih dneh pogovarjal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, ob tem pa izrazil upanje, da so mirovna pogajanja za končanje vojne v Ukrajini še vedno mogoča.

Kot je povedal v pogovoru za za ameriško televizijo ABC, je najprej želel obiskati ZDA in se poglobljeno pogovoriti z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom, z ruskim predsednikom pa bo govoril "v prihodnjih dneh".

Macron se je po ruski invaziji v Ukrajini v februarju večkrat pogovarjal s Putinom. Nazadnje sta po telefonu govorila 11. septembra.

V današnjem intervjuju za oddajo Good Morning America je Macron izrazil prepričanje, da mora sodelovati z obstoječimi voditelji in tistimi, ki vodijo državo. "Če verjamemo v suverenost držav, se ne moremo odločiti in reči, da je predpogoj za začetek pogajanj sprememba režima," je pojasnil.

Izrazil je optimizem glede sedanjega napredka ukrajinske vojske v protiofenzivi proti Moskvi, a opozoril, da bo vojna dolga in težka. Pozval je k trajnemu in pravičnemu miru v Ukrajini, torej k takšnemu miru, ki ga Ukrajincem ne bodo vsilili.

Meni, da se je še vedno mogoče vrniti za pogajalsko mizo. Na vprašanje, ali bi lahko bil Putin zvest in zanesljiv udeleženec mirovnih pogajanj, pa je odgovoril, da "če bi poznal odgovor, bi bil z njim za pogajalsko mizo".

Pretekli teden je Macron dejal, da namerava s Putinom govoriti "predvsem o civilnih jedrskih vprašanjih in elektrarni v Zaporožju". Putina pa želi spomniti tudi na zahteve Francije, "da ruske sile odidejo iz Ukrajine ter da se obnovita suverenost in ozemeljska celovitost Ukrajine", so pojasnili v Elizejski palači.

Kijev: Ruske sile zapustile položaje ob Dnepru

Ukrajinska vojska je medtem sporočila, da je Rusija umaknila nekaj svojih sil iz mest na levem bregu reke Dneper, kamor se je ruska vojska umaknila, potem ko je zapustila mesto Herson na desnem bregu najdaljše reke v Ukrajini, ki poteka približno po sredini države.

V Kijevu niso navedli podrobnosti ruskega premika in tudi niso pojasnili, ali so ukrajinske sile prečkale Dneper, so pa sporočili, da je ruska vojska še okrepila obstreljevanje prek reke, zaradi česar je nastal električni mrk v Hersonu, kjer so pred tem komaj znova vzpostavili oskrbo z električno energijo.

Rusija je civiliste že prej pozvala, naj zapustijo mesta, ki so 15 kilometrov od reke, od koder je umaknila tudi svojo civilno administracijo. Iz neposredne bližine reke je po navedbah Kijeva umaknila tudi topništvo na varnejša območja v notranjosti.

Kot še navajajo ukrajinske oblasti, so na tem območju večinoma ostali le pred kratkim mobilizirani ruski rezervisti, medtem ko naj bi bolje izurjeni ruski vojaki že prej zapustili ta del ozemlja.

Sorodna novica Niz pisemskih bomb v Španiji, tudi na naslov premierja Sancheza

Zelenski povabil Muska v Ukrajino

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v sredo kritiziral sporen predlog ameriškega milijarderja Elona Muska za končanje ruskega vojaškega posredovanja v Ukrajini in ga povabil na obisk v svojo državo.

Musk je oktobra na Twitterju sprožil polemiko, ko je predlagal mirovni sporazum, ki bi vključeval ponovno izvedbo referendumov, tokrat pod nadzorom Združenih narodov, v ukrajinskih regijah, ki si jih je septembra priključila Moskva, priznanje ruske suverenosti nad Krimskim polotokom in nevtralnost Ukrajine.

Referendume naj bi ponovili v ukrajinskih regijah Doneck, Lugansk, Herson in Zaporožje, ki si jih je Rusija nezakonito priključila na podlagi izidov spornih referendumov, ki jih mednarodna skupnost ne priznava.

Na srednem dogodku, ki ga je organiziral ameriški časopis The New York Times, se je Zelenski posmehoval predlogu ameriškega milijarderja in dejal, da bi moral priti v Ukrajino. "Mislim, da nekdo vpliva nanj ali pa nekako sam sprejema sklepe," je dejal Zelenski prek videopovezave na dogodku, pri čemer je mislil na Muska, ki je zdaj glavni izvršni direktor Twitterja.

"Če želite razumeti, kaj je Rusija naredila tukaj – pridite v Ukrajino in boste sami videli. Potem mi boste povedali, kako končati to vojno, kdo jo je začel in kdaj jo je mogoče končati," je dodal.

Musk je omenjeno zamisel oktobra preveril v anketi pri svojih več kot sto milijonih sledilcih na Twitterju.

Zelenski pa mu je na tem družbenem omrežju odgovoril s svojo anketo, v kateri je svoje sledilce vprašal, katerega Elona Muska imajo raje - tistega, ki podpira Ukrajino, ali tistega, ki podpira Rusijo.

Njegovo podjetje SpaceX namreč Ukrajini pomaga s ponujanjem satelitskega medmrežja Starlink.

Kijev zavrača novega vodjo nuklearke Zaporožje

Moskva je v sredo dosedanjega glavnega inženirja jedrske elektrarne v Zaporožju, Ukrajinca Jurija Černičuka, imenovala za novega vodjo največje nuklearke v Evropi. Ta je v to privolil, saj je bila to po njegovih besedah "edina pravilna odločitev". Ukrajinska stran je v odziv Černičuka danes uradno odpustila in ga označila za izdajalca.

Černičukovo imenovanje je potrdil tudi ruski jedrski operater Rosenergoatom, ki de facto upravlja elektrarno.

Novopečeni vodja nuklearke je po imenovanju sporočil, da je v prevzem položaja privolil, kar je bila to po njegovem mnenju "edina pravilna odločitev". Dodal je, da je njegova prednostna naloga "ostati z našimi ljudmi v naši elektrarni, v našem mestu in še naprej opravljati svojo poklicno dolžnost". Ob tem je pohvalil pogum zaposlenih v nuklearki.

"Naredili smo in delamo vse mogoče in nemogoče, da svet ne bi doživel nove Fukušime ali Černobila," je opozoril Černičuk. "To si zasluži brezpogojno priznanje in veliko spoštovanje, ne pa obtožb o izdajstvu," je dodal in mednarodne organizacije pozval, naj "vprašanja prihodnjega in varnega delovanja elektrarne v Zaporožju rešijo izključno z mirnimi pogajanji in civiliziranimi odločitvami".

Kijev je v odzivu na imenovanje Černičuka uradno odpustil in ga označil za izdajalca. Kot so sporočili iz ukrajinskega jedrskega operaterja Energoatoma, Černičukovega uradnega delodajalca, so se za ta korak odločili zaradi "kolaborantskih in izdajalskih dejavnosti" nekdanjega glavnega inženirja nuklearke.

Po besedah vodje Energoatoma Petra Kotina je Černičuk "izdal Ukrajino" in "prestopil na sovražnikovo stran". "Namesto da bi si po najboljših močeh prizadeval za čimprejšnjo osvoboditev elektrarne, se je odločil pomagati ruskim okupatorjem pri legalizaciji njihovega zločinskega zasega in zdaj k temu spodbuja tudi druge delavce," je dejal na Telegramu.

"Ruski okupatorji vse bolj pritiskajo na proukrajinsko osebje elektrarne, vas ustrahujejo in izsiljujejo. Toda obstaja samo en dostojen izhod – vztrajati," je dejal Kotin.

Jedrska elektrarna v Zaporožju je pod ruskim nadzorom že od marca, obstreljevanje okoli nje pa je od takrat že mnogokrat vzbudilo strahove pred jedrsko nesrečo. Delegacija mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) je elektrarno obiskala na začetku septembra, več članov ekipe IAEA-ja pa je še vedno na območju, kjer stalno spremljajo razmere.

Nemčija še naprej ponuja sisteme patriot Poljski

Ponudba Nemčije, da Poljski pošlje sisteme zračne obrambe patriot, ostaja nespremenjena, je po varnostni konferenci v Berlinu dejal nemški kancler Olaf Scholz.

"Naša ponudba Poljski ostaja nespremenjena. Pripravljeni smo okrepiti varnost Poljske z namestitvijo sistemov patriot," je dejal Scholz, potem ko je Nemčija prejšnji teden zaradi incidenta, v katerem je raketa iz Ukrajine zadela poljsko vas v bližini meje z Ukrajino in ubila dva civilista, svoji sosedi ponudila omenjene protiraketne sisteme.

Vendar pa je Varšava pozneje predlagala, da bi sisteme patriot namestili v zahodno Ukrajino. Kijev je predlog podprl, druge članice Nata pa so bolj skeptične, saj se bojijo, da bi Rusija potezo lahko razumela kot stopnjevanje napetosti. Sistemi patriot so namreč del Natovih integriranih sistemov zračne obrambe in so namenjeni uporabi na Natovem ozemlju.

Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je današnje besede nemškega kanclerja pozdravil, a obenem dejal, da je treba dodatno okrepiti tudi ukrajinsko zračno obrambo. Ob tem je poudaril, da pri tem ne gre toliko za dobavo novih sistemov, temveč za ohranjanje že dobavljenih z rezervnimi deli in strelivom.

"Obstaja potreba po strelivu za obstoječe sisteme, potreba po rezervnih delih in vzdrževanju," je poudaril in opozoril, da Rusije ne gre podcenjevati in da se spopadi v Ukrajini nadaljujejo, vse bolj pa pritiska tudi zima.

Pred tem je Stoltenberg na varnostni konferenci Nemčijo pozval k nadaljnji krepitvi svojih oboroženih sil. "Nemška odločitev o znatnem povečanju obrambnih izdatkov, z naložbami v nova bojna letala, helikopterje, ladje in podmornice, je zgodovinska," je dejal in dodal, da to odraža varnostno spremenjeno okolje, pri čemer je imel v mislih vojno v Ukrajini.

"Potrebujemo močan in pripravljen bundeswehr," je dejal generalni sekretar Nata in poudaril pomen nemške obrambne industrije. "To je pomembno za varnost Nemčije, za varnost Evrope in za svetovno varnost," je dodal.

Obregnil se je tudi ob odnose s Kitajsko in opozoril, da je treba v tem kontekstu upoštevati odvisnost Evrope od ruskega plina. "S Kitajsko bomo seveda še naprej trgovali in gospodarsko sodelovali, vendar se moramo zavedati svoje odvisnosti, zmanjšati svojo ranljivost in obvladovati tveganja," je dejal.