Putin je Trumpa, ki je ta teden Rusiji zagrozil z novimi sankcijami in carinami, če se ne bo pogajala o končanju vojne, označil za "pametnega in pragmatičnega". Dejal je, da od ameriškega predsednika ne pričakuje sankcij, ki bi škodile tudi ameriškemu gospodarstvu.
Dodal je, da je imel s Trumpom vedno "pragmatične in zaupljive" odnose. Prav tako je podprl tudi Trumpovo lažno trditev, da je bil pravi zmagovalec ameriških volitev leta 2020 on, in ne Joe Biden.
"Če mu leta 2020 ne bi ukradli zmage, potem morda ne bi bilo krize v Ukrajini, ki je nastala leta 2022," je dejal voditelj Kremlja. Februarja istega leta je Putin v Ukrajini začel tako imenovano "posebno vojaško operacijo" in napadel Ukrajino.
"Zato bi bilo najverjetneje bolje, če bi se glede na vse sešli in se v miru pogovorili o vseh področjih, ki so v interesu tako ZDA kot Rusije. Na to smo pripravljeni," je še dejal in dodal, da je to odvisno od odločitve ameriške strani.
Putin je še dejal, da resnih mirovnih pogovorov z Ukrajino ne bo, če se Zahod ne bo pritisnil na ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, da prekliče odlok iz leta 2022, ki mu prepoveduje pogajanja z ruskim voditeljem.
To je bil doslej najmočnejši znak Kremlja, da si želi čimprejšnjega srečanja s Trumpom, potem ko zaradi vojne v Ukrajini tri leta tako rekoč ni imel stikov na visoki ravni z zahodnimi voditelji.
Tudi Trump je dejal, da se želi srečati s Putinom in da si prizadeva za čimprejšnji konec konflikta. Ta teden je dejal, da je vojna "smešna" in da "uničuje" rusko gospodarstvo.
Kremelj: Vojna v Ukrajini ni odvisna od cen nafte
Vojna v Ukrajini ni odvisna od cen nafte, je sporočil Kremelj, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump dejal, da bi se vojaški spopad v primeru znižanja cen nemudoma končal.
"Ta vojaški spopad ni odvisen od cen nafte," je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov in tako zavrnil Trumpove besede iz četrtkovega govora na Svetovnem gospodarskem forumu (WEF) v Davosu.
Po njegovih besedah vojna v Ukrajini temelji na grožnjah ruski nacionalni varnosti in Rusom v Ukrajini ter na pomanjkanju interesa ZDA in Evrope, da bi zaskrbljenosti Moskve prisluhnile.
Ob tem je ponovil, da je Putin pripravljen na pogovore s Trumpom, a da še vedno čakajo na signale iz Washingtona. Morebitnega srečanja med voditeljema podrobneje ni komentiral, rekoč, da je težko napovedovati prihodnost.
Trump je med volilno kampanjo večkrat hvalil svoje odnose s Putinom in zatrdil, da lahko konča vojno v Ukrajini v 24 urah, čeprav ni nikoli povedal, kako bi to storil. Večkrat je bil tudi kritičen do obsežne ameriške vojaške pomoči Kijevu.
V sredo je Trump ruskega kolega vnovič pozval k pogajanjem, pri čemer je Rusiji zagrozil z novimi sankcijami in carinami, če se vojna ne bo kmalu končala.
Kot je danes še dejal Peskov, je Rusija pripravljena tudi na nadaljnje pogovore z ZDA o jedrski razorožitvi. "Zainteresirani smo za čimprejšnji začetek pogajalskega procesa. Žogica je na strani Američanov," je pojasnil in dodal, da so ZDA tiste, ki so prekinile stike z Moskvo.
Rusija je leta 2023 suspendirala izvajanje zadnjega dvostranskega sporazuma z ZDA o nadzoru nad jedrsko oborožitvijo z imenom Novi Start. Ta za vsako predvideva omejitev števila strateških jedrskih bojnih glav na 1550.
Rusija za nadaljevanje pogovorov o jedrski razorožitvi z ZDA
Rusija želi čim prej nadaljevati pogovore z ZDA o jedrski razorožitvi, je še dodal Peskov. S tem se je odzval na izjave Trumpa, ki se je v četrtek zavzel za denuklearizacijo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Zainteresirani smo za čimprejšnji začetek tega pogajalskega procesa. Odločitev je na strani Američanov," je po poročanju AFP-ja dejal Peskov in dodal, da so ZDA tiste, ki so prekinile stike z Moskvo.
Izjavo je podal le dan po tem, ko se je Trump v virtualnem govoru na Svetovnem gospodarskem forumu (WEF) v Davosu zavzel za jedrsko razorožitev. "Radi bi videli denuklearizacijo," je dejal na forumu in dodal, da je bila ruskemu predsedniku med Trumpovim prvim mandatom tovrstna zamisel všeč. Meni tudi, da bi v pogajanjih morala sodelovati Kitajska.
Pogajanja med ZDA in Rusijo o jedrski razorožitvi so zastala zaradi zaostritve odnosov med državama po izbruhu vojne v Ukrajini. Putin odtlej pogosto uporablja retoriko jedrskih groženj. Februarja lani je denimo v svojem govoru o stanju v državi opozoril na resnično tveganje jedrske vojne.
Leta 2023 je medtem Moskva suspendirala izvajanje zadnjega dvostranskega sporazuma z ZDA o nadzoru nad jedrsko oborožitvijo z imenom Novi Start. Ta za vsako od njiju predvideva omejitev števila strateških jedrskih bojnih glav na 1550.
Šojgu opozarja na nevarnost spopada
Vodja ruskega sveta za nacionalno varnost Sergej Šojgu je opozoril, da je nevarnost oboroženega spopada med jedrskimi silami vedno večja.
Po besedah nekdanjega ruskega obrambnega ministra je Nato povečal dejavnosti na svojem vzhodnem krilu, blizu Rusije in Belorusije, kjer preigrava tako ofenzivne kot tudi obrambne scenarije.
Šoigu je dejal, da Rusija in Belorusija sprejemata preventivne ukrepe proti poskusom Zahoda, njun cilj pa je "destabilizirati razmere od znotraj".
Potrdil je, da je Belorusija zdaj pod zaščito ruskega jedrskega arzenala, kar je posledica sprememb ruske doktrine o uporabi jedrskega orožja, te je Putin napovedal lani.
"Ruski 'jedrski dežnik' zdaj zagotavlja zaščito naše najbližje zaveznice v istih okvirnih scenarijih, v katerih Rusija dovoljuje jedrski odgovor za lastno obrambo," je dejal.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje