V ruskem napadu z brezpilotnimi letalniki na Sumsko oblast na severovzhodu Ukrajine je bilo ubitih šest ljudi, vključno z otrokom, so sporočili predstavniki lokalnih oblasti. V napadu na stanovanjsko poslopje v majhnem mestu Gluhiv je bilo ranjenih 12 ljudi, je sporočila vojaška uprava Sumske oblasti.

Sorodna novica Denis Mancevič: Bidnova odločitev ne bo spremenila poteka vojne v Ukrajini

Nov napad se je zgodil po tistem, ko je bilo v ponedeljek v ruskem raketnem napadu na pristaniško mesto Odesa ubitih 10 ljudi, ranjenih pa 44. Med ubitimi so bili tudi štirje otroci.

Med žrtvami je sedem policistov, reševalec in dva prebivalca, je sporočila policija, med ranjenimi je tudi 14 policistov.

Kot je dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, je ruska balistična raketa zadela stanovanjsko sosesko.

Ukrajina se pripravlja na spremembo na položaju predsednika ZDA, največje podpornice Ukrajine. Joeja Bidna bo januarja nasledil Donald Trump, ki naj bi bil manj naklonjen vojaški pomoči Ukrajini kot sedanji predsednik.

Potem ko so ameriški mediji v nedeljo na podlagi neimenovanih vladnih virov poročali, da je Biden odobril uporabo sistemov ATACMS za napade v Rusiji – česar Washington uradno ni potrdil –, naj bi se za podoben ukrep odločilo Združeno kraljestvo.

Kakšna bo odločitev Londona in Pariza?

Britanski časopis Guardian piše, da bo po pričakovanjih London Kijevu dovolil uporabo britanskih raket Storm Shadow za napade na cilje v Rusiji. Storm Shadow ima domet 250 kilometrov, ta raketa pa se v nasprotju z ATACMS, ki se izstreljuje s kopnega, izstreljuje iz letal. Takšne rakete – pod imenom Scalp – je Ukrajini dobavila tudi Francija.

Tako britanski premier Keir Starmer kot francoski predsednik Emmanuel Macron nista predstavila lastnih stališč glede omogočanja rabe raket dolgega dosega, ki jih njuni državi dobavljata Kijevu.

Ker te rakete vključujejo ameriške tehnološke komponente, ima besedo pri tem, če jih Ukrajina lahko uporabi na ozemlju Rusije, tudi Washington, pojasnjuje spletni portal Politico.

Starmer je sicer poudaril, da njegovo stališče ostaja, da je Ukrajini treba zagotoviti vse, kar potrebuje, da bi preprečili rusko zmago.

Tovrstne rakete je Ukrajini dobavila tudi Italija, ki pa vztraja pri tem, da jih Kijev ne sme uporabiti za napade znotraj Rusije. Nemčija medtem vztraja pri odločitvi, da Ukrajini ne dobavi raket dolgega dosega Taurus.

Pozivi k pravičnemu miru v Varnostnem svetu

Članice Varnostnega sveta ZN-a so v ponedeljek na zasedanju o Ukrajini po tisoč dneh ruske agresije pozivale k pravičnemu miru.

Veleposlanica ZDA Linda Thomas-Greenfield je dejala, da bo ob koncu vojne suverena, neodvisna in demokratična Ukrajina nadzirala svoje mednarodno priznano ozemlje in nadaljevala pot v evroatlantske ustanove, kot je zveza Nato. Napovedala je, da bodo ZDA v kratkem naznanile dodatno varnostno pomoč Ukrajini.

Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiga je zavrnil možnost miru, v katerem bi Ukrajina Rusiji prepustila svoje ozemlje, in novinarjem povedal, da bo Bidnova odobritev uporabe ameriških raket za napade v Rusiji spremenila igro. "Dlje ko lahko napademo, krajša bo ta vojna," je dejal.

Generalna podsekretarka ZN-a za politične zadeve Rosemary DiCarlo je v imenu generalnega sekretarja ZN-a Antonia Guterresa prebrala njegov govor, v katerem pravi, da se po tisoč dneh smrt, uničevanje in obup nadaljujejo za milijone Ukrajincev.

Guterres je obsodil naraščanje števila žrtev med civilisti in zadnji ruski napad konec tedna s 120 raketami in 90 droni na energetsko infrastrukturo. "Takšni napadi za prebivalce Ukrajine ustvarjajo najhujšo zimo od začetka vojne," meni Guterres, ki v svojem govoru navaja, da so ruske sile v Ukrajini uničile ali poškodovale 1358 šol in 580 zdravstvenih objektov.

Vojna je doslej po podatkih ZN-a zahtevala 12.164 življenj med ukrajinskimi civilisti, več kot deset milijonov pa jih je zapustilo domove. DiCarlo je navedla, da bo celotna generacija ukrajinskih otrok brez normalne izobrazbe, četrtina ozemlja države pa je onesnažena z minami. "Skrajni čas je za pravičen mir v skladu z Ustanovno listino ZN-a, mednarodnim pravom in resolucijami Generalne skupščine," je dejala.

"Čim prej potrebujemo pravičen in trajen mir, ki ne bo na škodo mednarodnega prava in bo temeljil na Ustanovni listini ZN-a ter varoval ukrajinsko suverenost, neodvisnost in ozemeljsko celovitost v okvirju njenih mednarodno priznanih meja. Ukrajina se mora kot napadena država strinjati z mirovnim načrtom," je dejal državni sekretar Marko Štucin in zagotovil, da bo Slovenija Ukrajino podpirala do konca vojne.

Za pravičen mir so se na zasedanju na visoki ravni zavzeli tudi drugi govorniki z redkimi izjemami. Kitajska je denimo zahtevala le mir, ruski veleposlanik Vasilij Nebenzja pa je napadal Ukrajino in dejal, da je zasedanje nepomembno ter le priložnost za neutemeljene napade na Rusijo.