"Ukrajina se ne bo nikoli podredila okupatorjem, ruska vojska pa bo kaznovana zaradi kršenja mednarodnega prava," je na omrežju X zapisalo ukrajinsko ministrstvo za zunanje zadeve.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je izrazila podporo Kijevu, ki bo po njenih besedah še naprej deležen pomoči evropskih zaveznic. Kot je dejala, je danes dan žalovanja, a tudi dan obljub. "Obljubimo, da vam bomo stali ob strani, dokler bo treba," je dejala v sporočilu, objavljenem na X-u.

Tudi v Londonu so napovedali novo vojaško pomoč Kijevu. Kot je dejal obrambni minister John Healey bo britanska vlada 7,5 milijona funtov (devet milijonov evrov) namenila v poseben sklad za dobavo brezpilotnih letalnikov Ukrajini.

Sorodna novica Denis Mancevič: Bidnova odločitev ne bo spremenila poteka vojne v Ukrajini

Britanski parlament bo o nadaljnji dolgoročni pomoči Ukrajini razpravljal v sredo, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Healey je poudaril, da je nujno, da mednarodni partnerji Kijeva pred prihajajočo zimo stopijo skupaj in zagotovijo, da ruski predsednik Vladimir Putin ne zmaga v tej vojni.

V Sumiju ubitih najmanj sedem ljudi

V ruskem napadu z brezpilotnimi letalniki na Sumsko oblast na severovzhodu Ukrajine je bilo ubitih najmanj sedem ljudi, vključno z otrokom, sporočil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.

V napadu je bil uničen študentski dom v mestu Gluhiv, je sporočil Zelenski. "Letalnik je zadel Gluhiv in uničil študentski dom v eni od lokalnih izobraževalnih ustanov. Tragično, zdaj vemo, da je bilo v tem napadu ubitih sedem ljudi, med njimi otrok," je zapisal Zelenski na X-u.

Objavil je videoposnetek, ki prikazuje, kako reševalci ob zori preiskujejo ruševine. "Več kot deset ljudi je bilo ranjenih, med njimi dva otroka, in morda so pod ruševinami še vedno ujeti ljudje," je opozoril.

"Vsak dan pozivamo svet, naj bo dovolj odločen in močan za Ukrajino, da prepreči te napade," je zapisal in dodal, da je treba Rusijo prisiliti k pravičnemu miru.

Nov napad se je zgodil po tistem, ko je bilo v ponedeljek v ruskem raketnem napadu na pristaniško mesto Odesa ubitih 10 ljudi, ranjenih pa 44. Med ubitimi so bili tudi štirje otroci.

Med žrtvami je sedem policistov, reševalec in dva prebivalca, je sporočila policija, med ranjenimi je tudi 14 policistov.

Kot je dejal ukrajinski predsednik Zelenski, je ruska balistična raketa zadela stanovanjsko sosesko.

Ukrajina se pripravlja na spremembo na položaju predsednika ZDA, največje podpornice Ukrajine. Joeja Bidna bo januarja nasledil Donald Trump, ki naj bi bil manj naklonjen vojaški pomoči Ukrajini kot sedanji predsednik.

Potem ko so ameriški mediji v nedeljo na podlagi neimenovanih vladnih virov poročali, da je Biden odobril uporabo sistemov ATACMS za napade v Rusiji – česar Washington uradno ni potrdil –, naj bi se za podoben ukrep odločilo Združeno kraljestvo.

Kakšna bo odločitev Londona in Pariza?

Britanski časopis Guardian piše, da bo po pričakovanjih London Kijevu dovolil uporabo britanskih raket Storm Shadow za napade na cilje v Rusiji. Storm Shadow ima domet 250 kilometrov, ta raketa pa se v nasprotju z ATACMS, ki se izstreljuje s kopnega, izstreljuje iz letal. Takšne rakete – pod imenom Scalp – je Ukrajini dobavila tudi Francija.

Tako britanski premier Keir Starmer kot francoski predsednik Emmanuel Macron nista predstavila lastnih stališč glede omogočanja rabe raket dolgega dosega, ki jih njuni državi dobavljata Kijevu.

Ker te rakete vključujejo ameriške tehnološke komponente, ima besedo pri tem, če jih Ukrajina lahko uporabi na ozemlju Rusije, tudi Washington, pojasnjuje spletni portal Politico.

Starmer je sicer poudaril, da njegovo stališče ostaja, da je Ukrajini treba zagotoviti vse, kar potrebuje, da bi preprečili rusko zmago.

Tovrstne rakete je Ukrajini dobavila tudi Italija, ki pa vztraja pri tem, da jih Kijev ne sme uporabiti za napade znotraj Rusije. Nemčija medtem vztraja pri odločitvi, da Ukrajini ne dobavi raket dolgega dosega Taurus.

Pozivi k pravičnemu miru v Varnostnem svetu

Članice Varnostnega sveta ZN-a so v ponedeljek na zasedanju o Ukrajini po tisoč dneh ruske agresije pozivale k pravičnemu miru.

Veleposlanica ZDA Linda Thomas-Greenfield je dejala, da bo ob koncu vojne suverena, neodvisna in demokratična Ukrajina nadzirala svoje mednarodno priznano ozemlje in nadaljevala pot v evroatlantske ustanove, kot je zveza Nato. Napovedala je, da bodo ZDA v kratkem naznanile dodatno varnostno pomoč Ukrajini.

Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiga je zavrnil možnost miru, v katerem bi Ukrajina Rusiji prepustila svoje ozemlje, in novinarjem povedal, da bo Bidnova odobritev uporabe ameriških raket za napade v Rusiji spremenila igro. "Dlje ko lahko napademo, krajša bo ta vojna," je dejal.

Generalna podsekretarka ZN-a za politične zadeve Rosemary DiCarlo je v imenu generalnega sekretarja ZN-a Antonia Guterresa prebrala njegov govor, v katerem pravi, da se po tisoč dneh smrt, uničevanje in obup nadaljujejo za milijone Ukrajincev.

Guterres je obsodil naraščanje števila žrtev med civilisti in zadnji ruski napad konec tedna s 120 raketami in 90 droni na energetsko infrastrukturo. "Takšni napadi za prebivalce Ukrajine ustvarjajo najhujšo zimo od začetka vojne," meni Guterres, ki v svojem govoru navaja, da so ruske sile v Ukrajini uničile ali poškodovale 1358 šol in 580 zdravstvenih objektov.

Vojna je doslej po podatkih ZN-a zahtevala 12.164 življenj med ukrajinskimi civilisti, več kot deset milijonov pa jih je zapustilo domove. DiCarlo je navedla, da bo celotna generacija ukrajinskih otrok brez normalne izobrazbe, četrtina ozemlja države pa je onesnažena z minami. "Skrajni čas je za pravičen mir v skladu z Ustanovno listino ZN-a, mednarodnim pravom in resolucijami Generalne skupščine," je dejala.

"Čim prej potrebujemo pravičen in trajen mir, ki ne bo na škodo mednarodnega prava in bo temeljil na Ustanovni listini ZN-a ter varoval ukrajinsko suverenost, neodvisnost in ozemeljsko celovitost v okvirju njenih mednarodno priznanih meja. Ukrajina se mora kot napadena država strinjati z mirovnim načrtom," je dejal državni sekretar Marko Štucin in zagotovil, da bo Slovenija Ukrajino podpirala do konca vojne.

Za pravičen mir so se na zasedanju na visoki ravni zavzeli tudi drugi govorniki z redkimi izjemami. Kitajska je denimo zahtevala le mir, ruski veleposlanik Vasilij Nebenzja pa je napadal Ukrajino in dejal, da je zasedanje nepomembno ter le priložnost za neutemeljene napade na Rusijo.