"Dejstvo je, da če pogledaš trezno, je država, ki ima največjo korist od te vojne, ZDA, ker prodajajo več goriva, in to po višjih cenah, in ker prodajajo več orožja," je za časopis Politico povedal neimenovani višji vir iz Bruslja.

Eksplozivne izjave, ki jih tako javno kot zasebno podpirajo funkcionarji, diplomati in ministri, še dodajajo k naraščajoči jezi v Evropi zaradi ameriških subvencij, ki grozijo, da bodo sesule evropsko industrijo.

Sorodna novica Kdo zares preprečuje mirovna pogajanja v ukrajinski vojni?

"Res smo na zgodovinski točki," je dejal visoki predstavnik EU-ja, ki opozarja, da dvojni udarec motenj v trgovini zaradi ameriških subvencij in visoke cene energentov grozijo, da obrnejo javno mnenje tako proti vojnim prizadevanjem kot čezatlantskemu zavezništvu. "ZDA se morajo zavedati, da se javno mnenje v številnih državah EU-ja počasi spreminja."

Visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell pa je pozval Washington, naj odgovori na evropske pomisleke. "Američani – naši prijatelji – sprejemajo odločitve, ki imajo ekonomske posledice za nas," je dejal v intervjuju za Politico.

A ZDA pritožbe Evrope zavračajo. "Za dvig cen energentov v Evropi je kriva Putinova invazija v Ukrajini in Putinova energetska vojna proti Evropi, pika," je povedal tiskovni predstavnik Bidnovega Nacionalnega varnostnega sveta. "Izvoz utekočinjenega zemeljskega plina iz ZDA v Evropo se je dramatično povečal in omogočil Evropi, da se osamosvoji od Rusije."

Najspornejša točka zadnjih tednov so Bidnove zelene subvencije in obdavčitve, za katere Bruselj pravi, da nepošteno preusmerjajo trgovanje iz EU-ja in grozijo, da bodo uničile evropske industrije. Kljub uradnim ugovorom iz Evrope pa Washington do zdaj ni pokazal kakega posluha za pritožbe.

Države EU-ja skušajo zmanjšati svojo odvisnost od ruske energije, zato se obračajo k ZDA po plin, a je cena, ki jo Evropejci plačujejo, skoraj štirikrat višja od cene v ZDA.

Potem je tu še porast v naročilih za ameriško vojaško opremo, saj evropskim vojskam zmanjkuje zalog, ker so vse poslale v Ukrajino. Milijoni, ki se stekajo v ameriški obrambni proračun, so prav tako vir naraščajočega negodovanja.

ZDA so daleč največji dobavitelj vojaške pomoči Ukrajini – od začetka vojne so v Kijev poslale že za več kot 15,2 milijarde dolarjev orožja in opreme. EU je po drugi strani Ukrajini poslal za osem milijard evrov vojaške opreme, navaja Borrell.

Po besedah višjega evropskega funkcionarja bi obnova zalog bolj sofisticiranega orožja zaradi težav v dobavni verigi in proizvodnji čipov lahko trajala "leta", kar še podžiga strahove, da bo imela ameriška obrambna industrija samo še več koristi od te vojne. Pentagon ob pritiskih zaveznic že razvija načrt za pospešitev prodaje orožja.

Sorodna novica Igra imperijev: grožnja Rusije kot krinka apetitov ZDA v Ukrajini?

Za funkcionarje v Bruslju in drugih evropskih prestolnicah je vse skupaj doseglo polno mero. Francoski predsednik Emmanuel Macron je dejal, da visoke cene ameriškega bencina niso "prijazne", nemški gospodarski minister pa je Washington pozval, naj pokaže več "solidarnosti" in pomaga zmanjšati cene energentov. Evropski ministri in diplomati pa izražajo frustracije nad tem, kako Bidnova vlada preprosto ignorira vpliv svojih domačih ekonomskih politik na evropske zaveznice.

Ko so voditelji EU-ja na nedavnem vrhu G20 na Baliju Bidna soočili s problematiko, se je predsednik ZDA zdel, kot da prvič sliši za to, je povedal vir, ki ga citira Politico.

Ameriška ignoranca – vir frustracij za Evropo

Drugi predstavniki EU-ja in diplomati so se strinjali, da je ameriška ignoranca glede posledic za Evropo velika težava. "Evropejci so vidno frustrirani nad pomanjkanjem predhodnih informacij in posvetovanj," je povedal David Kleimann iz možganskega trusta Bruegel.

Funkcionarji na obeh straneh Atlantica se zavedajo tveganj, ki jih bo vse bolj toksično ozračje imelo na zahodno zavezništvo. In pričkanje je točno to, česar si Putin želi, se strinjajo diplomati tako EU-ja kot ZDA.

"ZDA sledijo domači agendi, ki je, žal, protekcionistična in diskriminatorna do ameriških zaveznic," je povedal poslanec v Evropskem parlamentu Tonino Picula.

"ZDA nam prodajajo svoj plin po štirikratni ceni," je potožil evropski komisar za interni trg Thierry Breton. "Seveda so Američani naši zavezniki, ampak ko gre nekaj narobe, je tudi nujno, da si zavezniki to povedo."

Cenejši energenti so hitro postali tudi ogromna konkurenčna prednost za ameriška podjetja. Podjetja načrtujejo nove naložbe v ZDA ali celo selitve svojih obstoječih podjetij iz Evrope v ameriške tovarne. Ravno ta teden je multinacionalka Solvay, največji proizvajalec peroksida na svetu, napovedala, da je za nove naložbe namesto Evrope izbrala ZDA.

"Ni lepa slika, ko vidiš, da tvoja največja zaveznica dejansko kuje ogromne dobičke iz tvojih stisk," je še dejal neimenovani diplomat za Politico.