Ob 1.25 po srednjeevropskem času je Kijev po navedbah Moskve s šestimi balističnimi raketami napadel objekt v regiji Brjansk. "Po potrjenih informacijah so bile uporabljene ameriške taktične rakete ATACMS," je po poročanju ruskih medijev sporočilo obrambno ministrstvo v Moskvi.

Pojasnilo je, da je zračna obramba sestrelila pet raket, medtem ko so delci šeste rakete padli na vojaški objekt in povzročili manjši požar. "Ni bilo žrtev ali škode," je še dodalo ministrstvo.
Tudi ukrajinski mediji poročajo o napadu na Brjansk z raketami ATACMS, medtem ko v Kijevu tovrstnega napada še niso potrdili, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

Ukrajinska vojska je sicer sporočila, da je napadla skladišče streliva v Brjansku, vendar vrste orožja, ki ga je uporabila v napadu, ni navedla. Ukrajinski medij RBK-Ukrajina pa je ob sklicevanju na neimenovane vire poročal, da so bile v napadu uporabljene rakete ATACMS, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

To bi lahko bil prvi ukrajinski napad na rusko ozemlje z raketami ATACMS z dometom do 300 kilometrov. Ukrajini je zeleno luč za uporabo raket za napade na vojaške cilje v Rusiji pred dnevi dal predsednik ZDA Joe Biden. Kremelj je Bidna obtožil, da s tem dodatno zaostruje napetosti, rusko zunanje ministrstvo pa je obljubilo, da se bo Moskva na ukrajinsko uporabo raket ustrezno odzvala.

Mineva 1000 dni od začetka invazije

V vojni je bilo po podatkih ZN-a ubitih 12.164 ukrajinskih civilistov, več kot deset milijonov ljudi je zapustilo domove, od tega jih je skoraj sedem milijonov pobegnilo v tujino.

"Ukrajina se ne bo nikoli podredila okupatorjem, ruska vojska pa bo kaznovana zaradi kršenja mednarodnega prava," je na omrežju X zapisalo ukrajinsko ministrstvo za zunanje zadeve.

Kremelj je medtem sporočil, da Rusija namerava dokončati "vojaško operacijo", kot vojno označujejo v Moskvi.

"Vojaška operacija proti Kijevu se nadaljuje," je novinarjem povedal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov in dodal, da zahodna pomoč "ne more vplivati na izid naše operacije. Ta se nadaljuje in bo dokončana", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Zelenski poziva k dodatnim pritiskom na Rusijo

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na izrednem zasedanju Evropskega parlamenta v Bruslju poudaril, da je treba po tisoč dneh vojne še močneje pritisniti na Moskvo, da bi dosegli pravični mir. Pri tem je pozval k še strožjim sankcijam in dodatni oborožitvi.

Zelenski je v videoprenosu evroposlancem in evroposlankam dejal, da je ruski predsednik Vladimir Putin osredotočen na zmago v tej vojni in da se sam od sebe ne bo ustavil. "Čim več časa ima na voljo, tem slabši so pogoji. Vsak dan je najboljši trenutek za to, da se na Rusijo še bolj potisne," je poudaril.

Pri tem je prepričan, da je treba Rusiji onemogočiti nadaljnjo prodajo nafte, ki je glavni vir financiranja za ruski vojni stroj, ter pozval k strožjim sankcijam in dodatni dobavi orožja.

Zahvalil se je še partnerjem v EU-ju in po svetu, da so pomagali preprečiti Putinu, da prevzame Ukrajino in da se obrani svoboda celotne Unije. "Nihče ne more uživati v mirnih vodah med nevihto," je še dodal. Ob tem pa se je zavzel, da je treba narediti vse, da se ta vojna pravično konča, in izrazil prepričanje, da bo leto 2025 odločilno.

EU izrazil podporo

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je izrazila podporo Kijevu, ki bo po njenih besedah še naprej deležen pomoči evropskih zaveznic. Kot je dejala, je danes dan žalovanja, a tudi dan obljub. "Obljubimo, da vam bomo stali ob strani, dokler bo treba," je dejala v sporočilu, objavljenem na X-u.

Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Mestola je v uvodnem govoru spomnila, da je Evropski parlament stal ob strani Kijeva že preteklih tisoč dni in da to nameravajo početi tudi v prihodnje. "Kolikor časa bo potrebno," je dodala.

Rusko agresijo je označila za napad na naše vrednote in način življenja. "Na kocki so mir, demokracija in svoboda," je dejala. "Vedno se bomo zavzemali za mir – pravi mir, ki temelji na pravičnosti, dostojanstvu in konceptu 'nič o Ukrajini brez Ukrajine'," je še poudarila.

Tudi v Londonu so napovedali novo vojaško pomoč Kijevu. Kot je dejal obrambni minister John Healey, bo britanska vlada 7,5 milijona funtov (devet milijonov evrov) namenila v poseben sklad za dobavo brezpilotnih letalnikov Ukrajini.

Britanski parlament bo o nadaljnji dolgoročni pomoči Ukrajini razpravljal v sredo, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Healey je poudaril, da je nujno, da mednarodni partnerji Kijeva pred prihajajočo zimo stopijo skupaj in zagotovijo, da ruski predsednik Vladimir Putin ne zmaga v tej vojni.

Putin podpisal odlok o jedrskem orožju

Putin je podpisal odlok, ki Moskvi omogoča uporabo jedrskega orožja proti nejedrski državi, ki jo podpira jedrska sila. Tako je odločil, potem ko naj bi ZDA Kijevu odobrile uporabo raket dolgega dosega za vojaške tarče v Rusiji.

Kot je pojasnil tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov, je bila razširitev pravil za uporabo jedrskega orožja nujen odziv na grožnje Zahoda. "Naša načela je bilo treba uskladiti s trenutnimi razmerami," je še dodal.

Putin je med rusko invazijo v Ukrajini večkrat zagrozil z uporabo jedrskega orožja, že septembra pa je predlagal razširitev pravil o uporabi jedrskega orožja, po katerih bi Rusija lahko vsak napad nejedrske države, ki jo podpira jedrska sila, obravnavala kot skupni napad obeh držav.

V Sumiju ubitih najmanj osem ljudi

V ruskem napadu z brezpilotnimi letalniki na Sumsko oblast na severovzhodu Ukrajine je bilo ubitih najmanj osem ljudi, vključno z otrokom, so sporočili ukrajinski uradniki

V napadu je bil uničen študentski dom v mestu Gluhiv, je sporočil Zelenski. "Letalnik je zadel Gluhiv in uničil študentski dom v eni od lokalnih izobraževalnih ustanov. Tragično, zdaj vemo, da je bilo v tem napadu ubitih sedem ljudi, med njimi otrok," je zapisal Zelenski na X-u.

Objavil je videoposnetek, ki prikazuje, kako reševalci ob zori preiskujejo ruševine. "Več kot deset ljudi je bilo ranjenih, med njimi dva otroka, in morda so pod ruševinami še vedno ujeti ljudje," je opozoril.

Sorodna novica Denis Mancevič: Bidnova odločitev ne bo spremenila poteka vojne v Ukrajini

"Vsak dan pozivamo svet, naj bo dovolj odločen in močan za Ukrajino, da prepreči te napade," je zapisal in dodal, da je treba Rusijo prisiliti k pravičnemu miru.

Nov napad se je zgodil, potem ko je bilo v ponedeljek v ruskem raketnem napadu na pristaniško mesto Odesa ubitih deset ljudi, ranjenih pa 44. Med ubitimi so bili tudi štirje otroci.

Med žrtvami je sedem policistov, reševalec in dva prebivalca, je sporočila policija, med ranjenimi je tudi 14 policistov.

Kot je dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, je ruska balistična raketa zadela stanovanjsko sosesko.

Rusija pospešeno napreduje

Ruske sile pospešujejo svoje napredovanje pri zasedbi vzhodnega dela Ukrajine. Vzdolž 1000 kilometrov dolge fronte se je Rusija v napadih osredinila na mesta in vasi okoli transportnega vozlišča Pokrovsk. Zasedba tega mesta bi močno otežila zmožnosti Ukrajine za oskrbo svojih enot.

Ukrajina se medtem pripravlja na spremembo na položaju predsednika ZDA, največje podpornice Ukrajine. Joeja Bidna bo januarja nasledil Donald Trump, ki naj bi bil manj naklonjen vojaški pomoči Ukrajini kot sedanji predsednik.

Potem ko so ameriški mediji v nedeljo na podlagi neimenovanih vladnih virov poročali, da je Biden odobril uporabo sistemov ATACMS za napade v Rusiji – česar Washington uradno ni potrdil –, naj bi se za podoben ukrep odločilo Združeno kraljestvo.

Kakšna bo odločitev Londona in Pariza?

Britanski časopis Guardian piše, da bo po pričakovanjih London Kijevu dovolil uporabo britanskih raket Storm Shadow za napade na cilje v Rusiji. Storm Shadow ima doseg 250 kilometrov, ta raketa pa se v nasprotju z ATACMS, ki se izstreljuje s kopnega, izstreljuje iz letal. Takšne rakete – pod imenom Scalp – je Ukrajini poslala tudi Francija.

Tako britanski premier Keir Starmer kot francoski predsednik Emmanuel Macron nista predstavila lastnih stališč do omogočanja rabe raket dolgega dosega, ki jih njuni državi dobavljata Kijevu.

Ker te rakete vključujejo ameriške tehnološke sestavine, ima besedo pri tem, ali jih Ukrajina lahko uporabi na ozemlju Rusije, tudi Washington, pojasnjuje spletni portal Politico.

Starmer je sicer poudaril, da njegovo stališče ostaja, da je Ukrajini treba zagotoviti vse, kar potrebuje, da bi preprečili rusko zmago.

Tovrstne rakete je Ukrajini dostavila tudi Italija, ki pa vztraja pri tem, da jih Kijev ne sme uporabiti za napade znotraj Rusije. Nemčija medtem vztraja pri odločitvi, da Ukrajini ne dobavi raket dolgega dosega Taurus.

Pozivi k pravičnemu miru v Varnostnem svetu

Članice Varnostnega sveta ZN-a so v ponedeljek na zasedanju o Ukrajini po tisoč dneh ruske agresije pozivale k pravičnemu miru.

Veleposlanica ZDA Linda Thomas-Greenfield je dejala, da bo ob koncu vojne suverena, neodvisna in demokratična Ukrajina nadzirala svoje mednarodno priznano ozemlje in nadaljevala pot v evroatlantske ustanove, kot je zveza Nato. Napovedala je, da bodo ZDA v kratkem naznanile dodatno varnostno pomoč Ukrajini.

Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiga je zavrnil možnost miru, v katerem bi Ukrajina Rusiji prepustila svoje ozemlje, in novinarjem povedal, da bo Bidnova odobritev uporabe ameriških raket za napade v Rusiji spremenila igro. "Dlje ko lahko napademo, krajša bo ta vojna," je dejal.

Generalna podsekretarka ZN-a za politične zadeve Rosemary DiCarlo je v imenu generalnega sekretarja ZN-a Antonia Guterresa prebrala njegov govor, v katerem pravi, da se po tisoč dneh smrt, uničevanje in obup nadaljujejo za milijone Ukrajincev.

Guterres je obsodil naraščanje števila žrtev med civilisti in zadnji ruski napad konec tedna s 120 raketami in 90 droni na energetsko infrastrukturo. "Takšni napadi za prebivalce Ukrajine ustvarjajo najhujšo zimo od začetka vojne," meni Guterres, ki v svojem govoru navaja, da so ruske sile v Ukrajini uničile ali poškodovale 1358 šol in 580 zdravstvenih objektov.

Vojna je doslej po podatkih ZN-a zahtevala 12.164 življenj med ukrajinskimi civilisti, več kot deset milijonov pa jih je zapustilo domove. DiCarlo je navedla, da bo celotna generacija ukrajinskih otrok brez normalne izobrazbe, četrtina ozemlja države pa je onesnažena z minami. "Skrajni čas je za pravičen mir v skladu z Ustanovno listino ZN-a, mednarodnim pravom in resolucijami Generalne skupščine," je dejala.

"Čim prej potrebujemo pravičen in trajen mir, ki ne bo na škodo mednarodnega prava in bo temeljil na Ustanovni listini ZN-a ter varoval ukrajinsko suverenost, neodvisnost in ozemeljsko celovitost v okvirju njenih mednarodno priznanih meja. Ukrajina se mora kot napadena država strinjati z mirovnim načrtom," je dejal državni sekretar Marko Štucin in zagotovil, da bo Slovenija Ukrajino podpirala do konca vojne.

Za pravičen mir so se na zasedanju na visoki ravni zavzeli tudi drugi govorniki z redkimi izjemami. Kitajska je denimo zahtevala le mir, ruski veleposlanik Vasilij Nebenzja pa je napadal Ukrajino in dejal, da je zasedanje nepomembno ter le priložnost za neutemeljene napade na Rusijo.