Putin je dejal, da sta Nemčija in Francija, ki sta posredovali pri sporazumih o prekinitvi ognja v glavnem mestu Belorusije med Kijevom in proruskimi separatisti na vzhodu Ukrajine v letih 2014 in 2015, izdali Rusijo in zdaj Ukrajino zalagata z orožjem.

V intervjuju za nemški časopis Zeit, objavljenem v sredo, je nekdanja nemška kanclerka Angela Merkel dejala, da so bili sporazumi iz Minska poskus "dati Ukrajini čas", da okrepi svojo vojsko. Putin je dejal, da ga je ta izjava Angele Merkel "razočarala".

Putin je na tiskovni konferenci v Biškeku, glavnem mestu Kirgizije, ob vrhu Evrazijske gospodarske unije (EEU) priznal, da so imeli določene težave z dobavljanjem opreme in oblačil novomobiliziranim enotam v Ukrajini. Moskva je v zadnjih mesecih vpoklicala več sto tisoč ljudi za boje v sosednji državi. Po njegovih besedah pa so te težave zdaj manjše.

Putin: Zahod hoče ohraniti prevlado

Putin je prek videopovezave na vrhu obrambnih ministrov šanghajske organizacije za sodelovanje in skupine držav, ki so nastale iz nekdanjih sovjetskih republik, dejal, da želja Zahoda po ohranitvi prevlade na svetu povečuje možnost konflikta.

"Potencial konfliktov v svetu narašča in to je neposredna posledica poskusov zahodnih elit, da na kakršen koli način ohranijo svojo politično, finančno, vojaško in ideološko prevlado," je dejal Putin. "Namerno širijo kaos in zaostrujejo mednarodne razmere," je še dejal.

Putin je še obtožil Zahod, da "izkorišča" Ukrajino in uporablja njene ljudi kot "topovsko hrano" v spopadu proti Rusiji.

V četrtek je ruski predsednik napovedal nadaljevanje zračnih napadov na ukrajinsko energetsko infrastrukturo in dodal, da kritike ne bodo ovirale ruskih bojnih nalog, čeprav je zaradi napadov več milijonov ljudi ostalo brez elektrike in vode.

Ruske zračne napade je označil kot odgovor na eksplozijo na mostu, ki celinsko Rusijo povezuje z nezakonito priključenim ukrajinskim polotokom Krim. Rusija je namreč odgovornost za eksplozijo pripisala Ukrajini.

Kijev: Rusija napadla ukrajinske položaje vzdolž celotne frontne linije

Ruske sile so po navedbah Kijeva v četrtek obstreljevale položaje ukrajinske vojske vzdolž celotne frontne linije na vzhodu Ukrajine, pri čemer so najhujši spopadi potekali v okolici mest Bahmut in Avdijivka.

"Obstreljujejo celotno frontno linijo," je sporočil guverner Donecka Pavlo Kirilenko in povedal, da je bil v napadu na Toreck jugozahodno od Bahmuta ubit en civilist in poškodovanih 12 zgradb. Po njegovih besedah ruske sile napredujejo v smeri Limana, ki so ga ukrajinske sile zavzele novembra, ko je ruska vojska doživela niz porazov na vzhodu Ukrajine.

Ukrajinsko vojaško poveljstvo je sporočilo, da je rusko topništvo napadlo civilno infrastrukturo v mestih Kupjansk in Zoločiv v severovzhodni regiji Harkov in mesto Očakiv v regiji Mikolaj. Ukrajinska protizračna obramba je medtem v četrtek zvečer sestrelila več raket, ki so bile usmerjene na regijo Harkov, je sporočil guverner Harkova Oleg Sinjegubov.

Kot je pojasnil svetovalec ukrajinskega predsednika Volodmirja Zelenskega Oleksij Arestovič, so ruske sile okrepile svoja prizadevanja v Donecku in Lugansku. "Zdaj so v zelo aktivni fazi poskusov izvajanja ofenzivnih operacij. Nikamor ne napredujemo, temveč se branimo, uničujemo sovražnikovo pehoto in opremo, kjer koli poskuša napredovati," je dejal Arestovič.

Zelenski: Razmere na fronti izredno težke

Ukrajinski predsednik Zelenski je dejal, da ostajajo razmere na fronti v Donbasu izredno težke, a da ukrajinske sile za zdaj odbijajo ruske napade in so nasprotnikom prizadejale hude izgube. Ruskim silam je med drugim očital, da so uničile mesto Bahmut v regiji Doneck. To je strateško pomembno mesto, v katerem je lani živelo več kot 70.000 ljudi.

Proruske oblasti: Ubitih na desetine civilistov

Proruske lokalne oblasti v regiji Doneck so medtem sporočile, da je bilo tam v topniškem obstreljevanju v tednu dni ubitih na desetine civilistov, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Tarča še posebej silovitega obstreljevanja naj bi bilo v zadnjih dneh središče mesta Doneck.

Neodvisno teh navedb ni mogoče potrditi, dodaja DPA. Kot še pojasnjuje, je trenutno pod nadzorom Rusije približno polovica regije Doneck, Združeni narodi pa so že večkrat opozorili, da do teh območij nimajo več dostopa.

Bo Rusija zmanjšala črpanje nafte?

Rusija bi lahko zmanjšala črpanje nafte kot odgovor na omejitev cen njene nafte na 60 dolarjev za skoraj 159-litrski sod, za katero so se odločile zahodne države, je na vrhu Evrazijske gospodarske unije dejal Putin.

"Razmislili bomo o morebitnem zmanjšanju proizvodnje, če bo to potrebno," je v Biškeku dejal Putin in cenovno kapico označil za "neumno odločitev", ki je "škodljiva za svetovne energetske trge", vendar na Rusijo "nima vpliva", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Skupaj z beloruskim kolegom Aleksandrom Lukašenkom in kazahstanskim predsednikom Kasimom Žomartom Tokajevom je pozval h krepitvi prizadevanj za odpravo trgovinskih ovir v EEU-ju, s čimer bi zagotovili prost pretok blaga med državami članicami, poroča španska tiskovna agencija EFE.

"Menim, da načeloma ne bi smeli imeti ovir v medsebojni trgovini, to je bistvo naše unije," je dejal Lukašenko, ki meni, da bi s tem rešili vprašanje oskrbe nacionalnih trgov z nujnimi uvoznimi proizvodi, prav tako pa bi lažje usklajevali izvoz proizvodov strateškega pomena.

Dodal je, da so odločitve, sprejete v okviru EEU-ja, "znatno zmanjšale negativen učinek pritiska sankcij" in podprle pomembne gospodarske sektorje, vendar se unija pri tem "zaradi temeljnih sprememb v svetu ne sme ustaviti".

"Menim, da bi bilo treba odpraviti vse primere omejevanja gibanja, kvot in zadrževanja kazahstanskega in nekazahstanskega blaga v tranzitu prek našega skupnega carinskega območja," pa je izjavil kazahstanski predsednik in dodal, da "takšne omejitve niso v skladu s cilji in duhom sodelovanja v EEU-ju".

Članici EEU-ja sta poleg Rusije, Belorusije in Kazahstana tudi Armenija in Kirgizija. Te države imajo polnopravno članstvo v skupini, medtem ko imajo Kuba, Uzbekistan in Moldavija status opazovalk.