Pri glasovanju o resoluciji so se vzdržale Slovenija, Velika Britanija, Francija, Danska in Grčija. Podprlo jo je preostalih deset držav, med njimi ZDA, Rusija in Kitajska.

Pred glasovanjem o resoluciji je Varnostni svet glasoval o petih amandmajih, pri čemer je Rusija predlagala dva, evropske države pa tri. Vsi amandmaji so bili zavrnjeni, Francija, Velika Britanija in Rusija pa potem niso izkoristile svoje pravice do veta.

Pred tem je potekalo glasovanje tudi v Generalni skupščini ZN-a, kjer so ZDA glasovale proti ukrajinsko-evropski resoluciji, ki poudarja ozemeljsko celovitost in suverenost Ukrajine, Rusijo opredeljuje kot agresorja in zahteva njen popoln umik z ukrajinskega ozemlja. Predlog resolucije je bil sicer sprejet s 93 glasovi za, 18 proti in 65 vzdržanimi.

Nenavadno kratka resolucija

Prva resolucija Varnostnega sveta ZN-a o Ukrajini od začetka ruske agresije pred tremi leti je nenavadno kratka in v enem odstavku obžaluje žrtve ter poziva h koncu spopadov med Rusijo in Ukrajino. Temu nihče ne ugovarja, vendar pa so evropske države poudarile, da trajnega miru ne bo brez upoštevanja načel Ustanovne listine ZN-a, ki jih je Rusija z napadom na Ukrajino prekršila in jih krši naprej.

"Nihče si ne želi miru bolj kot Ukrajinci in Evropejci. Morda bi morali poslušati generalnega sekretarja Antonia Guterresa, ki že tri leta poudarja, da mora biti trajen mir trdno zasidran v Ustanovni listini," je med drugim dejal Žbogar in poudaril, da mora biti mir pravičen. Dejal je, da Slovenija popolnoma podpira cilj ameriške resolucije, vendar je treba že takoj na začetku pogajanj določiti okvir za pogajanja. "Če ne veš, kam greš, je vsaka pot dobra," je dejal Žbogar.

"Slovenija priznava, da se Varnostni svet ZN-a končno pomika k svoji prvi nalogi glede vojne v Ukrajini – zagotovitvi pravičnega in trajnega miru. Upamo, da bomo lahko kmalu nadaljevali delo v smeri resolucije, ki odraža poglede držav iz regije," je dejal Žbogar.

ZDA: "Resolucija je simbolična"

Namestnica generalnega sekretarja ZN-a za politične zadeve Rosemary DiCarlo je pred glasovanjem o resoluciji poudarila, da je skrajni čas za konec vojne. V vojni je po podatkih ZN-a umrlo najmanj 12.654 ukrajinskih civilistov, od tega 673 otrok. Vojna ima globalni učinek, ogroža varnost prehrane, mednarodni mir in destabilizira gospodarstva, je dejala.

Vršilka dolžnosti veleposlanice ZDA Dorothy Shea je resolucijo predstavila kot prelomnico za ustvarjanje pogojev za mir. Priznala je, da je resolucija simbolična in le prvi korak do miru.

Veleposlanica Velike Britanije Barbara Woodward je poudarila, da ne more biti nobenega enačenja Ukrajine in Rusije, ki je začela z agresijo, in Varnostni svet bi moral biti glede tega jasen.

Po besedah namestnice danskega zunanjega ministra Lotte Machon se v mirovnih pogajanjih o Ukrajini in evropski varnosti ne more sprejeti nič brez Ukrajine in Evrope.

Ruski veleposlanik Vasilij Nebenzija je dejal, da gre za ukrep zdrave pameti, ki vzbuja upanje in odraža željo nove ameriške vlade za resničen prispevek k miru. Kitajski veleposlanik Fu Kong pa je poudaril, da je njegova država od samega začetka imela isto stališče – mir.

Predstavnik Pakistana je menil, da je bil morda res potreben drugačen pristop, če doslej ni bilo mogoče doseči miru, za resolucijo pa je glasovala tudi Panama, ki ji je ameriški predsednik Donald Trump zagrozil z zasedbo prekopa.

"Resolucija ni problematična, saj je njena vsebina zelo preprosta. Vendar pa njen molk pove več kot besede," je dejal panamski veleposlanik Eloy Alfaro de Alba in dodal, da Panama dobro razume posledice kršenja suverenosti in ozemeljske celovitosti.