Ameriški predsednik Donald Trump je dejal, da je bil njegov pogovor z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom "zelo dober in ploden" ter da sta voditelja razpravljala o številnih elementih mirovnega sporazuma za Ukrajino.

"Dogovorila sva se o takojšnji prekinitvi napadov na energetsko infrastrukturo, prizadevali si bomo za popolno prekinitev ognja in za konec te zelo grozne vojne med Rusijo in Ukrajino," je Trump zapisal na omrežju Truth Social.

"Razpravljali smo o številnih elementih mirovne pogodbe, vključno s tem, da je ubitih na tisoče vojakov in da si tako predsednik Putin kot predsednik Zelenski želita, da bi se to končalo," je dodal Trump.

Bela hiša je sporočila, da sta se Trump in Putin strinjala, da se mora vojna med Rusijo in Ukrajino končati s "trajnim mirom", pogovori za dosego tega cilja pa se bodo začeli takoj.

"Voditelja sta se strinjala, da se bo korak k miru začel s prekinitvijo obstreljevanja energetske infrastrukture, prav tako s pogajanji o prekinitvi ognja v Črnem morju," so sporočili iz Bele hiše. "Pogajanja se bodo takoj začela na Bližnjem vzhodu."

Iz Kremlja so sporočili, da sta voditelja držav govorila o vojni v Ukrajini in se strinjala, da morata državi ostati v stiku. Voditelja sta "potrdila zavezanost mirni rešitvi konflikta", Putin pa je ob tem dejal, da bo "treba ustaviti ukrajinska mobilizacijo in oboroževanje".

Tudi v Kremlju so potrdili, da se je Putin strinjal s 30-dnevno prekinitvijo napadov na energetsko infrastrukturo, pozitivno pa se je odzval tudi na Trumpovo pobudo o varnejšem ladijskem transportu v Črnem morju.

Donald Trump je tudi podprl Putinovo zamisel o organizaciji hokejskih tekem med Rusijo in ZDA.

Kiril Dmitrijev, Putinov odposlanec za mednarodno sodelovanje, je klic označil za "zgodovinski trenutek". "Pod vodstvom predsednika Putina in predsednika Trumpa je svet danes postal veliko varnejši! Zgodovinsko! Epsko!" je zapisal na omrežju X.

Zelenski: Ukrajina bi podprla predlog prekinitve napadov na energetsko infrastrukturo

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je dejal, da so pogoji, ki jih je Putin v telefonskem pogovoru z ameriškim kolegom Trumpom postavil za premirje s Kijevom, namenjeni oslabitvi Ukrajine. Je pa pozdravil 30-dnevno prekinitev napadov na energetsko infrastrukturo, v katero je privolil Putin.

"Namen njegove igre je, da nas čim bolj oslabi," je dejal Zelenski na spletni novinarski konferenci. Putin je popolno premirje pogojeval z ustavitvijo oboroževanja ukrajinskih sil, zahodne zaveznice Kijeva pa je pozval, naj ustavijo obveščevalne dejavnosti v pomoč Ukrajini.

Zelenski je v odzivu na pogovor med predsednikoma dejal še, da je Ukrajina naklonjena 30-dnevni prekinitvi napadov na energetsko infrastrukturo, ki so jo predlagale ZDA in jo je podprla Rusija, vendar potrebuje od Washingtona več podrobnosti. Dodal je, da bo Ukrajina podprla vse predloge, ki bodo privedli do "trajnega in pravičnega miru".

"Prav bo, da se pogovorimo s predsednikom Trumpom in podrobneje izvemo, kaj so Rusi ponudili Američanom in kaj so Američani ponudili Rusom," je dejal Zelenski. Upa, je še dejal novinarjem, da partnerji Kijeva ne bodo zmanjšali vojaške pomoči Ukrajini.

Scholz in Macron obljubila nadaljnjo vojaško podporo Ukrajini

Nemški kancler Olaf Scholz in francoski predsednik Emmanuel Macron sta danes obljubila, da bosta Nemčija in Francija še naprej zagotavljali vojaško pomoč Ukrajini. S tem sta se odzvala na potezo ruskega predsednika Putina, ki je popolno premirje v Ukrajini pogojeval z ustavitvijo vojaške in obveščevalne podpore Zahoda Kijevu.

"Strinjava se, da se Ukrajina lahko zanese na nas, da se Ukrajina lahko zanese na Evropo in da Kijeva ne bomo pustili na cedilu," je nocoj ob srečanju z Macronom v Berlinu dejal Scholz. "Še naprej bomo podpirali ukrajinsko vojsko v njeni vojni upora proti ruski agresiji," pa je poudaril francoski predsednik po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.

Scholz je dejal, da je ustavitev napadov na energetsko infrastrukturo lahko prvi korak k pravičnemu in trajnemu miru za Ukrajino. "Naslednji korak mora biti popolna prekinitev ognja – in to čim prej," je poudaril nemški kancler.

Macron je vztrajal, da mora cilj ostati enak – merljiva in preverljiva prekinitev ognja, ki se bo v celoti spoštovala. "To seveda ni mogoče, če Ukrajincev ne bo za pogajalsko mizo," je dodal po poročanju nemške tiskovne agencije DPA.

Pred pogovorom v Beli hiši optimistični

Predsednik ZDA Donald Trump je pred telefonskim pogovorom z ruskim voditeljem Vladimirjem Putinom dejal, da so se z Moskvo že dogovorili o "več elementih" dogovora o Ukrajini, a da je treba uskladiti še veliko stvari.

Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social zapisal, da se "zelo veseli pogovora s predsednikom Putinom". "Vsak teden umre 2500 vojakov na obeh straneh, zato se mora to končati ZDAJ," je zapisal Trump. Predtem je v pogovoru z novinarji dejal, da "bo videl, ali se lahko dogovori o mirovnem sporazumu, prekinitvi ognja in miru". "Mislim, da nam to lahko uspe," je dodal po poročanju BBC-ja.

Tudi tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je bila precej optimistična. Dejala je, da mir v Ukrajini "še ni bil bližje" in da je Trump odločen, da bo mirovni dogovor dosežen. O vsebini pogovorov pa je dejala: "Z Ukrajinci so že potekali pogovori o elektrarni na meji med Rusijo in Ukrajino. Zagotovo jo bo omenil tudi v pogovoru s Putinom." Verjetno je imela v mislih jedrsko elektrarno Zaporožje, ki je največji jedrski objekt v Evropi in je od marca leta 2022 pod nadzorom ruskih sil, je poročal BBC.

Putin zamujal na pogovor

Putin je pred pogovorom obiskal konferenco ruske zveze industrialcev in podjetnikov v Moskvi. Na srečanje je prispel pol ure pred načrtovanim pogovorom s Trumpom, ruska tiskovna agencija Tass pa je sporočila, da je konferenco zapustil 52 minut po načrtovanem začetku pogovora.

To ni prvič, da je ruski predsednik svoje sogovornike pustil čakati in zamudil na ključni sestanek, kot na primer svoje tiskovne konference. Prejšnji četrtek naj bi ameriški odposlanec Steve Witkoff kmalu po poldnevu prispel v Moskvo, vendar se je s Putinom srečal šele pozno zvečer.

Drugi pogovor med predsednikoma

To je bil drugi Trumpov pogovor s Putinom od njegove vrnitve v Belo hišo in prvi po nedavnem srečanju ameriške in ukrajinske delegacije v Savdski Arabiji. Na srečanju so ZDA predstavile predlog o 30-dnevni prekinitvi ognja, kar je Ukrajina tudi podprla.

"Želimo videti, ali lahko to vojno končamo. Morda jo lahko, morda ne, vendar menim, da imamo zelo dobre možnosti," je Trump v nedeljo povedal novinarjem na krovu predsedniškega letala. Kot je še dejal, je bilo konec tedna narejenega veliko. "Govorila bova o ozemlju. Govorila bova o elektrarnah," je nadaljeval in dodal, da že potekajo pogovori o "delitvi določenega imetja" med Rusijo in Ukrajino.

Moskva: Pogovor o številnih odprtih vprašanjih

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je v ponedeljek potrdil, da bosta Putin in Trump danes spregovorila po telefonu. Ni pa želel komentirati, o čem bosta razpravljala. "Tega nikoli ne napovemo," je dejal.

Zgovornejši je bil danes. Po njegovih besedah bosta predsednika v pogovoru načela vrsto odprtih vprašanj, od normalizacije odnosov med Rusijo in ZDA do vprašanja Ukrajine. Dodal je, da bo pogovor potekal med 14. in 16. uro po srednjeevropskem času in bo "trajal tako dolgo, kot bo treba".

Zelenski Putina znova obtožil, da želi podaljšati vojno

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nočnem nagovoru Putina znova obtožil, da želi podaljšati vojno. "Ta dogovor bi lahko uresničili že pred veliko časa," je dejal in opozoril, da "vsak dan vojnega stanja zahteva človeška življenja".

Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiga pa je Rusijo pozval, naj brezpogojno privoli v 30-dnevno prekinitev ognja in tako pokaže, da si resnično želi miru. "Čas je, da Rusija pokaže, ali si res želi miru. Ukrajina je podprla predlog ZDA za začasno prekinitev ognja za 30 dni. Pričakujemo, da bo ruska stran brezpogojno pristala na ta predlog," je dejal Sibiga.

Tudi Francija in Združeno kraljestvo sta Putina pozvala, naj dokaže, da si res želi mir. "Dovolj smrti. Dovolj uničenih življenj. Dovolj uničevanja. Orožje mora utihniti," je francoski predsednik Emmanuel Macron zapisal na omrežju X. Britanski zunanji minister David Lammy pa je dejal, da mora Putin takoj privoliti v "polno in brezpogojno premirje", a zdaj še ni pokazal, da je resen glede dosega mirovnega dogovora.

O tem, kako daleč so mirovni pogovori o prekinitvi ognja v Ukrajini, od predstavnikov ameriške administracije prihajajo različne informacije. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je po srečanju z ukrajinskimi predstavniki na pogajanjih v Savdski Arabiji pred kratkim dejal, da je bil glavni predmet pogovorov "to, kako bo tekel sam pogajalski proces, in ne sami pogoji premirja". Tudi posebni Trumpov odposlanec za Bližnji vzhod Steve Witkoff je izrazil zmerni optimizem.

Putin načeloma podprl dogovor

Putin je prejšnji teden izrazil načelno podporo začasni prekinitvi ognja v Ukrajini, a dodal, da se bodo o predlogu morali še pogajati z ameriškimi sogovorniki. Dodal je še, da mora prekinitev sovražnosti voditi k dolgotrajnemu miru in odpravi temeljnih vzrokov krize. V Kijevu so Putinove izjave označili za zelo predvidljive in manipulativne, Trump pa je Putinove besede označil za "obetavne".