"Pričakujem, da bo ta teden potekal pogovor med predsednikoma, prav tako pa nadaljujemo sodelovanje in pogovore z Ukrajinci," je dejal Witkoff, ki se je v četrtek zvečer sešel s Putinom. Po njegovem mnenju bo pogovor med Trumpom in Putinom "res dober in pozitiven".

Trump skuša pridobiti Putinovo podporo za predlog 30-dnevnega premirja, ki ga je Ukrajina sprejela prejšnji teden. Obe strani sta konec tedna nadaljevali zračne napade, Rusija pa vse bolj pritiska na ukrajinske sile v Kurski oblasti v Rusiji.

Trump je v petek na družbenih omrežjih zapisal, da obstaja "zelo velika možnost, da se ta grozljiva in krvava vojna končno konča". Povedal je tudi, da je "odločno zahteval", da Putin ne ubije več tisoč ukrajinskih vojakov, ki jih Rusija potiska iz Kurska. Putin je dejal, da bo spoštoval Trumpovo zahtevo, če bi se ti predali.

Witkoff, državni sekretar Marco Rubio in Trumpov svetovalec za nacionalno varnost Mike Waltz so v nedeljo poudarili, da je treba rešiti še veliko izzivov, preden Rusija privoli v prekinitev ognja, še manj v dokončno mirno rešitev vojne.

Na vprašanje televizije ABC, ali bi ZDA sprejele mirovni sporazum, v katerem bi Rusija lahko obdržala dele vzhodne Ukrajine, ki jih je zavzela, je Waltz odgovoril: "Ali bomo vsakega Rusa pregnali z vsakega centimetra ukrajinskih tal?" Dodal je, da morajo pogajanja temeljiti na "realnosti".

Rubio je za televizijo CBS dejal, da bo končni mirovni sporazum "zahteval veliko trdega dela in popuščanja tako Rusije kot Ukrajine" in da bi bilo težko začeti ta pogajanja, "dokler streljajo drug na drugega".

Kellogg odposlanec za Ukrajino, ne več za Rusijo

Ameriški predsednik je v soboto Keitha Kellogga imenoval za posebnega odposlanca za Ukrajino, ne pa več tudi za Rusijo, kot je bil njegov naziv do zdaj. Medtem ko ameriški mediji v tem vidijo popuščanje Rusiji, pa niti Trump niti Kellogg v tem nazivu ne vidita zmanjšanja pristojnosti, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Kremelj je bil v zadnjem času kritičen do Kellogga, saj da naj bi bil proukrajinski, so poročali ameriški mediji. Tako tudi ni bil del delegacije na pogovorih z Rusijo v Savdski Arabiji. Stiki z Moskvo glede pogovorov o končanju vojne so potekali prek posebnega odposlanca ZDA za Bližnji vzhod Steva Witkoffa.

Zelenski Rusijo obtožil, da si ne želi konca vojne

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nedeljo sporočil, da je Rusija v zadnjem tednu nad Ukrajino izstrelila več kot tisoč brezpilotnih letalnikov, več kot 1300 vodenih bomb in več kot deset raket različnega tipa. Po njegovih besedah je to dokaz, da si Rusija ne želi konca vojne. Obe strani medtem poročata o novih žrtvah napadov.

"Na stotine napadov na naša mesta in skupnosti je bilo v tem tednu. Tisti, ki si želijo, da bi se vojna čim prej končala, ne ravnajo tako," je na družbenem omrežju X zapisal Zelenski.

Po njegovih besedah je Rusija v zadnjem tednu nad Ukrajino izstrelila več kot 1020 brezpilotnih letalnikov, nekaj manj kot 1360 vodenih bomb in več kot deset raket različnega tipa. "Potrebni so odločni ukrepi, vključno s sankcijami, ki jih je treba ne le ohraniti, temveč tudi nenehno krepiti," je dodal.

Tako ukrajinska kot ruska stran medtem danes poročata o žrtvah medsebojnih napadov. V napadu ruskega brezpilotnika je bil v mestu Izjum v ukrajinski Harkovski oblasti ubit najmanj en človek, trije pa so bili ranjeni, je sporočila ukrajinska civilna zaščita.

Gmotno škodo zaradi ruskih napadov so utrpeli v Kijevu in Odesi. Skupno je sicer Rusija nad Ukrajino danes po podatkih ukrajinske vojske izstrelila 90 brezpilotnih letalnikov. Zračna obramba naj bi jih prestregla več kot polovico, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Zadnji ukrajinski napadi na ruski strani niso povzročili smrtnih žrtev. Sta pa bila v Belgorodski oblasti ranjena ženska in otrok, je sporočil guverner Vjačeslav Gladkov. Še ena ženska naj bi bila ranjena v sosednji Kurski oblasti, od koder ruska vojska postopoma izriva ukrajinske sile, ki so vanjo vdrle avgusta lani.

Vršilec dolžnosti guvernerja Kurska je na družbenih omrežjih sporočil, da so z območij v oblasti, ki so jih ruske sile v zadnjem času znova zavzele, do zdaj na varno premestili 371 civilistov, vključno s 14 otroki, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

Macron: O namestitvi mirovnih sil bo odločal Kijev, ne Moskva

Francoski predsednik Emmanuel Macron je dejal, da mora o namestitvi mirovnih sil v Ukrajini, kot sta jo v okviru sporazuma o prekinitvi ognja z Rusijo predlagali Velika Britanija in Francija, odločiti Kijev, ne Moskva.

Britanski premier Keir Starmer je v soboto gostil virtualno srečanje z Macronom in drugimi neameriškimi zavezniki Ukrajine. "Ukrajina je suverena. Če zaprosi za prisotnost zavezniških sil na svojem ozemlju, mora Rusija to sprejeti," je dejal Macron v skupnem intervjuju za več francoskih regionalnih časopisov, ki je bil objavljen pozno v soboto.

Rusija je večkrat zavrnila idejo, da bi bili v Ukrajini nameščeni vojaki iz držav, ki pripadajo zavezništvu Nato. Macron je dejal, da bi mirovne sile sestavljalo "nekaj tisoč vojakov na državo", ki bi jih namestili na ključnih lokacijah, in dodal, da se za sodelovanje zanimajo številne evropske in neevropske države.

Toda tudi ta zamisel tako kot preostali vidiki morebitnega premirja ostaja negotova.

Finski predsednik Alexander Stubb je za televizijo BBC dejal, da bodo trdne zaveze sprejete, ko bo jasen načrt. "Obstajajo različni načini, na katere bi lahko pomagali, namestitev vojaških sil je le en način," je dejal Stubb in dodal, da je še prezgodaj, da bi se zavezali eni odločitvi.

V Ukrajino bi mirovnike poslali Velika Britanija in Francija, predlogu je naklonjen tudi avstralski premier Anthony Albanese.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v četrtek dejal, da načeloma podpira predlog Washingtona za 30-dnevno prekinitev ognja, vendar se bodo njegove sile borile naprej, dokler ne bo dodelanih nekaj ključnih pogojev.