"To je najslabša izjava, ki jo je lahko podal Zelenski, in Amerika tega ne bo več dolgo prenašala," je glede izjave Zelenskega, da je do konca vojne še zelo daleč, zapisal Trump.

Po odmevnem sporu med Zelenskim ter Trumpom in podpredsednikom ZDA J. D. Vanceom v petek v Beli hiši so ZDA odpovedale načrtovani podpis sporazuma z Ukrajino o skupnem izkoriščanju redkih zemelj in rudnin, Trump pa je Zelenskemu pokazal vrata.

Ameriški mediji so nato na podlagi virov v Trumpovi vladi poročali, da lahko predsednik ustavi že odobreno vojaško pomoč ZDA Ukrajini, čeprav s tem do zdaj javno še ni zagrozil.

Prepir v Beli hiši sicer v ZDA še naprej odmeva, a mnenj ni spremenil. Trumpovi podporniki v kongresu in konservativni mediji predsednika hvalijo, da se je postavil za ameriške interese, demokrati in neodvisni analitiki ter nekateri republikanci – med drugim Liz Cheney – pa Trumpov in Vanceov nastop opredeljujejo kot katastrofalno izdajo ameriških interesov.

"Vladimir Putin ne more biti bolj zadovoljen," je v nedeljo na televiziji CBS izjavil nekdanji Trumpov svetovalec za nacionalno varnost H. R. McMaster. Trump mu je nemudoma vrnil na Truth Social, da je McMaster šibek in popolnoma neučinkovit poraženec.

"Manj časa bi morali porabiti za skrbi okrog Rusije, več časa za skrbi okrog migrantskih posiljevalskih tolp, mamilarskih šefov, morilcev in ljudi iz duševnih bolnišnic, ki prihajajo v našo državo, da ne končamo kot Evropa," je še objavil Trump.

Sorodna novica Merz prepričan, da sta Trump in Vance namerno sprožila spor z Zelenskim

Nekdanji ameriški obrambni minister Leon Panetta je na televiziji MSNBC Trumpov odnos do vojne v Ukrajini primerjal z odnosom nekdanjega britanskega premierja Nevilla Chamberlaina, ki je skušal na vsak način doseči mir z voditeljem nacistične Nemčije Adolfom Hitlerjem. "Chamberlain je to poskusil in dobili smo drugo svetovno vojno," je dejal Panetta.

Zelenski je v ponedeljek dejal, da Ukrajina potrebuje "vsebinsko diplomacijo" za hitro končanje vojne z Rusijo, pri čemer je izrazil upanje, da se bodo lahko zanesli na podporo ZDA pri zagotavljanju miru.

"Zelo pomembno je, da poskušamo narediti diplomacijo resnično vsebinsko, da čim prej končamo to vojno," je zapisal na omrežju X. "Delamo skupaj z Ameriko in našimi evropskimi partnerji in močno upamo na podporo ZDA na poti do miru. Mir je potreben čim prej," je še dodal.

Kremelj: Zelenski si ne želi miru

Ukrajinski predsednik Zelenski si ne želi miru, je medtem sporočil tiskovni predstavnik Kremlja Dimitrij Peskov. Prepričan je, da bi ga nekdo moral prisiliti k miru.

"On si ne želi miru. Nekdo bi ga moral prisiliti, da bi si želel miru. Če bodo to storili Evropejci, vsa čast jim," je na novinarski konferenci dejal Peskov.

Petkov prepir med Zelenskim in Trumpom v Beli hiši je označil za dogodek brez primere. Meni namreč, da je Zelenski "pokazal popolno pomanjkanje diplomatskih sposobnosti".

Od prihoda v Belo hišo 20. januarja je Trump precej spremenil zunanjo politiko ZDA v primerjavi z zunanjo politiko svojega predhodnika Joeja Bidna in se tesneje povezal z Moskvo. Obnovil je stike z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in se v Združenih narodih postavil na stran Rusije.

Kremelj je nato v nedeljo ocenil, da so korenite spremembe ameriške zunanje politike v večini v skladu z ruskimi stališči.

Macron predlaga enomesečno premirje

Francoski predsednik Emmanuel Macron je dejal, da Francija in Združeno kraljestvo predlagata delno enomesečno premirje med Rusijo in Ukrajino, ki sicer ne bi vključevalo prekinitve kopenskih spopadov.

Macron je za francoski časopis Le Figaro dejal, da želita Pariz in London predlagati enomesečno premirje "v zraku, na morju in energetski infrastrukturi", poroča BBC. Predlog premirja sicer ne predvideva prekinitve kopenskih spopadov.

To premirje bi Ukrajini in njenim zaveznikom omogočilo, da ugotovijo, ali deluje ruski predsednik Vladimir Putin v dobri veri in ali je pripravljen na pogajanja o dolgoročnejšem mirovnem dogovoru, je dejal francoski zunanji minister Jean-Noel Barrot.

Kot je dejal Macron, bi bile v okviru anglo-francoskega predloga evropske kopenske sile razporejene v Ukrajini šele v drugi fazi, ko bi bil po pogajanjih podpisan dogovor.

Macron sicer ni pojasnil, kako bi potekalo nadzorovanje delnega premirja, ki ga predlaga. Eden od evropskih diplomatov je dejal, da bi to lahko izvajal le Nato in z uporabo sistemov zračne obrambe patriot, raketami dolgega dosega in letalstvom, ki jih Ukrajina nima.

Na vprašanje, ali ve za načrt, ki ga je omenil Macron, je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski odvrnil, da se zaveda vsega.

Medtem pa London zanika dogovor o predlogu, ki ga je omenil Macron. Britanski državni sekretar na obrambnem ministrstvu, pristojen za oborožene sile, Luke Pollard, je dejal, da "ni dogovora" med Francijo in Združenim kraljestvom glede enomesečnega premirja. Na vprašanje o Macronovem načrtu je odvrnil: "To ni načrt, ki ga v tem trenutku prepoznavamo". Dodal je, da "zasebno" razpravljajo o "več različnih možnostih".

Je pa Pollard potrdil, da skupaj s Francijo in evropskimi zavezniki sodelujejo pri iskanju poti do trajnega miru v Ukrajini.

Britanski premier Keir Starmer je v nedeljo gostil vrh, posvečen Ukrajini, na katerem so zaradi vse večjih napetosti v odnosih med Evropo in ZDA glede te teme iskali skupno stališče in pot naprej.

Dogovorili so se o načrtu v štirih točkah, ki med drugim predvideva nadaljevanje vojaške pomoči Ukrajini in ekonomskega pritiska na Rusijo. Poudarili so nujnost udeležbe Ukrajine na kakršnih koli mirovnih pogovorih, trajen mir pa mora zagotoviti suverenost in varnost države.

V primeru dogovora bi bilo glede na načrt treba okrepiti obrambne zmogljivosti Ukrajine, da bi tako odvrnila morebitne prihodnje invazije. Dogovorili so se tudi za oblikovanje t. i. koalicije voljnih, ki bi branila uresničevanje dogovora in zagotavljala mir.