Prizor iz Harkova po novih ruskih napadih. Foto: EPA
Prizor iz Harkova po novih ruskih napadih. Foto: EPA

"Rusija skuša z obstreljevanjem objektov za proizvodnjo energije in plina škodovati Ukrajincem, ne da bi opustila svoj cilj, da bi nas pustila brez elektrike in ogrevanja ter povzročila največjo škodo navadnim državljanom," je ukrajinski minister za energetiko German Galuščenko zapisal na družbenem omrežju Facebook. Dodal je, da si reševalci in zaposleni pri elektropodjetjih prizadevajo odpraviti posledice, kjer je mogoče.

Po navedbah predstavnikov ukrajinske vojske, na katere se sklicuje nemška tiskovna agencija DPA, je Rusija v napadih uporabila tudi vodene rakete kalibr, izstreljene z ladij v Črnem morju. Kot so sporočile ukrajinske zračne sile, je napad vključeval 67 raket, od katerih je bilo 43 manevrirnih raket, tri rakete kalibr in osem raket Kh-59/69, ter 194 brezpilotnih letalnikov.

Ukrajinske sile so sporočile, da so sestrelile 33 manevrirnih raket, eno raketo Kh-59/69 in 100 letalnikov.

V raketnem napadu na civilno infrastrukturo v Harkovu na vzhodu Ukrajine so bili medtem ranjeni štirje ljudje, je danes na Telegramu sporočil župan drugega največjega ukrajinskega mesta Igor Terehov. V napadu je bila delno porušena tudi stanovanjska zgradba.

Iz ruševin so doslej rešili šest ljudi, iskanje morebitnih drugih žrtev se nadaljuje. Guverner Harkova Oleg Sinegubov pa je na Telegramu sporočil, da je bilo v ruskem napadu zadeto zasebno podjetje v Harkovu, pri čemer je zgorelo več avtomobilov.

O napadu poročajo tudi iz Ternopilske oblasti na zahodu Ukrajine, kjer so se zgodile težave z oskrbo s plinom, ni pa bilo smrtnih žrtev ali poškodovanih. Tudi iz Odeške oblasti na jugu države so v četrtek zvečer poročali o ruskem napadu, v katerem je bila poškodovana ključna infrastruktura, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

Posledice napada na Harkov. Foto: Reuters
Posledice napada na Harkov. Foto: Reuters

Ukrajina prvič uporabila letala mirage 2000

Ukrajina je pri odbijanju napada uporabila ameriška letala f-16, ki so jih prejela od evropskih zaveznic, in francoska mirage 2000. To je bil prvi primer, da so ukrajinske sile uporabile letala mirage 2000, odkar so jih prejeli pred mesecem dni, so sporočile ukrajinske zračne sile. Ukrajina pa ima letala f-16 od avgusta lani, od takrat pa jih je že večkrat uporabila.

Obe vrsti letal uporabljata kombinacijo raket zrak-zrak in strelnega orožja za spopadanje z zračnimi grožnjami.

Kijev je letala mirage 2000 prejel februarja, potem ko so ukrajinski piloti decembra končali z urjenjem.

Rusija je medtem nad petimi svojimi oblastmi ter nad Črnim in Azovskim morjem od četrtka zvečer sestrelila 39 ukrajinskih brezpilotnikov, je sporočilo obrambno ministrstvo v Moskvi.

Trump Rusiji grozi z novimi sankcijami

Medtem je ameriški predsednik Donald Trump dejal, da po nočnih ruskih napadih na Ukrajino razmišlja o uvedbi novih sankcij in carin zoper Rusijo, poroča BBC.

Dejal je, da "resno razmišlja" o takšnih ukrepih zoper Rusijo, dokler ne pride do premirja in končnega dogovora o miru.

"Rusija in Ukrajina, pridite za mizo zdaj, preden bo prepozno. Hvala!!!" je sporočil Trump.

Volodimir Zelenski trdi, da si Ukrajina želi čim prej mir in zanesljivo varnost. Foto: EPA
Volodimir Zelenski trdi, da si Ukrajina želi čim prej mir in zanesljivo varnost. Foto: EPA

Trump o Putinu: Močneje jih udarja, želi končati zadevo

Trump je medtem v pogovoru z novinarji v Beli hiši dejal, da ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu verjame. "Mislim, da dela to, kar bi delal vsak drug v njegovem položaju. Močneje jih udarja. Želi končati zadevo," je odgovoril na vprašanje o obsežnem napadu na ukrajinsko energetsko infrastrukturo.

"Vedno sem imel dobre odnose s Putinom in želi si končati vojno," je dejal. Glede vojne oziroma mirovnih pogajanj je Trump dodal, da bo Putin bolj velikodušen, kot je potrebno. "To je precej dobro. To lahko pomeni veliko dobrih stvari," je dejal Trump.

Glede ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega pa je spet izrazil dvom, ali si res želi miru. "Ne vem, če se želijo dogovoriti. Če se nočejo, bomo šli stran, ker želimo, da se dogovorijo. To delam, da ustavim smrt."

"Iskreno povedano se z Ukrajino težje dogovarjam in nima kart. Morda se bo lažje dogovoriti z Rusijo," je dejal Trump.

Zelenski: Ukrajina si želi čim prej mir

Ukrajina si čim prej želi mir, je na družbenem omrežju X zatrdil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. "Tema je jasna: čim prej mir, čim bolj zanesljiva varnost. Ukrajina je odločena biti zelo konstruktivna," je v večernem nagovoru dejal Zelenski o prihajajočih pogovorih z ZDA v Savdski Arabiji o premirju z Rusijo.

Diplomatski napori v smeri premirja pa so potekali tudi na ravni zunanjih ministrov, saj sta se po telefonu slišala ukrajinski minister Andrij Sibiga in ameriški minister Marco Rubio.
Sibiga je ameriškemu kolegu zagotovil, da si Ukrajina želi konec vojne in da je ameriško vodstvo nujno za doseg trajnega miru.

Ukrajina in ZDA bodo nadaljevale pogovore v Savdski Arabiji

Zelenski upa, da bodo pogovori med ZDA in Ukrajino naslednji teden v Savdski Arabiji "smiselni". Pogovore je na družbenih omrežjih napovedal po četrtkovem kriznem zasedanju v Bruslju, kjer so evropski voditelji potrdili načrte o povečanju vojaških izdatkov.

"Ukrajinska in ameriška ekipa nadaljujeta delo, in upamo, da bomo imeli prihodnji teden pomembno srečanje," je Zelenski, ki se pogovorov ne bo udeležil, zapisal na družbenem omrežju X. "Ukrajina si že od prvega trenutka vojne prizadeva za mir in vedno smo trdili, da se vojna nadaljuje izključno zaradi Rusije," je še dejal.

Zelenski bo v ponedeljek obiskal Savdsko Arabijo, kjer se bo sešel s savdskim kronskim princem Mohamedom bin Salmanom. Dan pozneje pa se bosta v državi sestali delegaciji ZDA in Ukrajine na pogovorih o premirju z Rusijo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ameriški obrambni minister Pete Hegseth zavrača obtožbe, da je predsednik Donald Trump na strani Rusije. Foto: EPA
Ameriški obrambni minister Pete Hegseth zavrača obtožbe, da je predsednik Donald Trump na strani Rusije. Foto: EPA

"Po tem bo moja ekipa ostala v Savdski Arabiji in sodelovala z našimi ameriškimi partnerji. Ukrajino najbolj zanima mir," je še dejal.

Delegaciji ZDA in Ukrajine se bosta namreč v Savdski Arabiji sestali na pogovorih o premirju z Rusijo, so pred tem potrdili viri v Kijevu in posebni odposlanec ameriškega predsednika Steven Witkoff. Srečanje bo predvidoma potekalo prihodnji torek.

"Pogovarjamo se o uskladitvi srečanja z Ukrajinci v Riadu ali Džedi," je še dejal Witkoff in dodal, da bodo govorili o okvirju za mirovni sporazum in o uvodni prekinitvi ognja.

Ukrajinsko delegacijo bo vodil vodja kabineta predsednika Ukrajine Andrij Jermak, v njej pa bo morda tudi obrambni minister Rustem Umerov, iz Kijeva na podlagi neimenovanega vira v ukrajinski vladi poroča AFP.

Hegseth zavrnil obtožbe, da je Trump na strani Rusije

Obrambni minister ZDA Pete Hegseth je na četrtkovem srečanju z britanskim kolegom Johnom Healeyjem v Pentagonu zavrnil obtožbe, da je predsednik ZDA Donald Trump glede vojne v Ukrajini na strani Rusije.

"Našega predsednika zanima mir. Opredelili nas bodo tako ali drugače," je po navedbah televizije NBC dejal Hegseth.

Na vprašanje o tem, ali lahko ukrajinska fronta pade, ker je Trump prekinil vojaško pomoč Kijevu, je Hegseth odvrnil, da gibanje enot pozorno spremljajo in da jih zanima le ustvarjanje pogojev za mir.

"Nihče, ki je bil v Ukrajini, ki je delal z ukrajinskimi voditelji in se srečal z njihovimi vojaki ali civilisti, ne verjame, da se ne bodo borili," pa je dejal Healey in izrazil prepričanje, da bo ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski podpisal sporazum o izkoriščanju ukrajinskih naravnih bogastev ter da je pripravljen na premirje z Rusijo.