Prejšnji teden je ameriški finančni minister Scott Bessent obiskal Kijev in predsedniku Volodimirju Zelenskemu v podpis ponudil pogodbo, v kateri je v zameno za dozdajšnjo ameriško pomoč od Ukrajine zahteval 500-milijardno povračilo stroškov, vključno z nafto, plinom in infrastrukturo, kot so pristanišča.

Zelenski je podpis zavrnil in poudaril, da mora Washington zagotoviti varnostna jamstva, preden bi državi sklenili kakršen koli dogovor o naravnih virih v državi.

Poudaril je tudi, da so ZDA za vojaško pomoč namenile 69,2 milijarde dolarjev, kar je manj od zneska, ki ga zahteva Trump, in dodal, da bi se za naložbe lahko zanimale tudi druge zaveznice, kot so EU, Kanada in Združeno kraljestvo.

Zelenski je še dejal, da ne more "razprodati Ukrajine" in da si je pripravljen prizadevati za "resen dogovor", ki bi zagotovil, da Rusija ne bi znova napadla Ukrajine.

ZDA so Ukrajini tudi zagrozile, da bodo prekinile dostop do satelitskega internetnega sistema Starlink, ki ga upravlja podjetje SpaceX v lasti Elona Muska, ki je v novi ameriški administraciji prevzel nalogo krčenja državnih stroškov. Starlink zagotavlja internetno povezavo ukrajinski vojski, ki je ključna za upravljanje brezpilotnih letalnikov.

Zelenski je lani kot del "zmagovalnega načrta" že predlagal zamisel, da bi Ukrajina svoje rudarsko gospodarstvo odprla za tuje naložbe zaveznikov. Trump je takrat zamisel sprejel in dejal, da bi ZDA v zameno za rudnine Ukrajini dobavljale finančno podporo za njena vojna prizadevanja.

"Vojna odškodnina"

Analitiki so Trumpove predloge označili za "mafijski imperializem" kot "kolonialni dogovor", narejen po vzoru evropskih držav, ki so v 18. stoletju razkosale Afriko, je po poročanju Washington Posta dejal eden od ukrajinskih uradnikov. "Kot da bi izgubili vojno proti Ameriki. To je videti kot vojna odškodnina," je dejal Volodimir Landa, višji ekonomist pri centru za gospodarsko strategijo v Kijevu.

Skupne ukrajinske rezerve so vredne 14,8 bilijona dolarjev, piše britanski Guardian. Med njimi so litij, titan in uran ter premog, jeklo, železna ruda in podmorski plin iz skrilavca. Landa je še dejal, da jim številnih nahajališč zaradi politične nestabilnosti ni uspelo razviti.

Mnogo jih je na območjih, ki jih okupira Rusija. Med njimi so nahajališča litija, ki so med največjimi v Evropi.

Po mnenju Lande ima ukrajinski rudarski sektor dolgo zgodovino tujih naložb. Tudi mesto Doneck, ki ga je Rusija zavzela leta 2014, se je sprva imenovalo Juzivka, po valižanskem podjetniku Johnu Hughesu, ki je tam ustanovil jeklarno in več premogovnikov.

Prebivalci poleg kraja Ljodane, kjer je eno od dveh nahajališč litija še vedno pod ukrajinskim nadzorom, pravijo, da podpirajo gradnjo rudnika, vendar zaslužka nočejo deliti z Donaldom Trumpom. "Vzeti hoče surovine državi, ki je v vojni. Kako bomo preživeli?" se je vprašala Tetjana Slivenko iz lokalne uprave. "Zdi se, kot da nam ZDA želijo vzeti naš gospodarski potencial. S tem bi nas uničili, tako kot je Amerika naredila s staroselci."

Med tristotimi prebivalci bližnjih vasi Kopanki in Hajivka je večina starejših. Vaščan Stanislav Rjabčenko je upal, da bi rudnik pripeljal mlade ljudi in ustvaril delovna mesta. "Kar Trump predlaga, je izsiljevanje," je dejal. "Trump ve, da ne moremo sami pregnati Rusov. Potrebujemo skupne naložbe, ne prevzema."

Strateški vodja družbe UkrLithimMining Denis Aljošin je dejal, da bi izgradnja novega sodobnega rudnika po evropskih standardih znašala 350 milijonov dolarjev, vendar bi se lahko začela šele po koncu vojne. Idealno bi bilo, dodaja, da bi Ukrajina rudo predelala v koncentrat, ki bi bil primeren za nadaljnjo obdelavo.

Trump je dejal, da želi ukrajinske redke zemlje, skupino 17 mineralov, med katerimi jih je na ukrajinskem ozemlju kar nekaj, vendar se zdi, da jih je Trump zamenjal z redkimi kovinami in materiali, kot sta litij in grafit. Aljošin poudarja, da v pridobivanju teh rudnin ni hitrega zaslužka, saj so pri tem projektu delali že najmanj pet let, s pravimi naložbami pa bi lahko začeli pridelavo leta 2028.