O morebitnih žrtvah v Kijevu za zdaj ne poročajo. Napadi so se sicer zgodili, podobno kot napadi v preteklih tednih, sredi jutranje prometne konice. Ruske sile naj bi napadle različne dele države, tudi v prestolnici je bilo davi slišati najmanj pet eksplozij, v Harkovu je bila po navedbah lokalnih oblasti poškodovana kritična infrastruktura, o napadih poročajo tudi iz Zaporožja.

"Rusija nadaljuje napade na civilno infrastrukturo," je prek Telegrama sporočil vodja kabineta ukrajinskega predsednika Andrij Jermak. Kijevski župan Vitalij Kličko pa je sporočil, da so deli prestolnice po napadih ostali brez elektrike, ponekod je zmanjkalo tudi vode.

Po Kličkovih besedah je približno 350.000 gospodinjstev ostalo brez elektrike, 80 odstotkov prebivalcev mesta pa brez vode. Deli mesta vzhodno od reke Dneper naj bi tekočo vodo dobili danes popoldne, tisti na zahodni strani pa šele čez nekaj dni, je sporočil Kličko. Župan je prebivalcem mesta svetoval, naj se z vodo oskrbijo na javnih pipah, zato so oblasti objavile tudi zemljevid, na katerem so te označene.

"Nov niz ruskih raket je zadel ukrajinsko kritično infrastrukturo. Namesto da bi se borili na bojišču, Rusija napada civiliste," je dejal ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba. "Ne opravičujte teh napadov s tem, da jih označujete za odgovor. Rusija to počne, ker ima rakete in želi ubijati Ukrajince."

Da je tarča ruskih napadov kritična infrastruktura in da je prekinjena oskrba z vodo in elektriko, je potrdil tudi tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Oleg Nikolenko. "Rusije ne zanimajo mirovna pogajanja niti svetovna prehranska varnost. Putinov edini cilj sta smrt in uničenje."

Ukrajinski premier Denis Šmigalj pa je sporočil, da je brez elektrike ostalo na stotine krajev v različnih regijah po državi. Prizadetih je deset regij, poškodovanih je bilo 18 objektov, večinoma energetskih, je povedal.

Po podatkih ukrajinske vojske je ruska stran s severnega dela Kaspijskega morja in regije Rostov izstrelila več kot 50 raket. Po trditvah ukrajinske strani, ki jih ni mogoče neodvisno preveriti, so jih 44 sestrelili.

Oblasti so ljudi pozvale, naj ostanejo v zakloniščih in drugih varnih prostorih.

V Moskvi trdijo, da napadajo le energetsko infrastrukturo v državi, medtem ko v Kijevu opozarjajo, da želi Rusija z napadi med civilisti, ki se spopadajo z mrazom in pomanjkanjem elektrike, vzbuditi strah.

Rusko obrambno ministrstvo: Delna mobilizacija končana

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je delna mobilizacija, ki so jo opravili, da so lahko v Ukrajino poslali okrepitve za svojo "posebno vojaško operacijo", končana.

"Vse dejavnosti, povezane z vpoklicem državljanov v vojaško službo, so ustavljene. Priprave in vročanje pozivov je končano. Vse postaje in zbirne točke za vpis državljanov v vojsko, pa tudi stavbe, ki so jih oblasti odredile za sedeže vpisa v mobilizacijo, zdaj lahko znova zavzamejo svojo prejšnjo namembnost," so zapisali na ministrstvu.

"V skladu z navodili se mora vse osebje vojaških komisariatov, zadolženih za delno mobilizacijo, z 31. oktobrom vrniti in znova prevzeti svoje običajne zadolžitve. V prihodnje bo delo vojaških komisariatov za novačenje oboroženih sil Ruske federacije organizirano zgolj s sprejemanjem prostovoljcev in kandidatov za vojaško službo po pogodbi."

Ruski predsednik Vladimir Putin je zaradi zaostrovanja razmer na terenu delno mobilizacijo v Rusiji razglasil 21. septembra. Šlo je za prvo mobilizacijo v Rusiji po drugi svetovni vojni, Putin pa jo je upravičil kot "neposredni odziv na nevarnosti, ki jih predstavlja Zahod, ki želi uničiti našo državo".

Ukrajinska pristanišča zapustilo šest ladij z žitom

Ukrajinska pristanišča je kljub ruskemu odstopu od sporazuma o izvozu ukrajinskega žita davi zapustilo najmanj šest ladij z žitom. Skupno naj bi jih danes po navedbah skupnega koordinacijskega centra v Carigradu, ki skrbi za uresničevanje rusko-ukrajinskega dogovora o izvozu žita, iz Ukrajine odplulo 12, tja naj bi prispele štiri.

Ukrajinska pristanišča je zapustilo več tovornih ladij, sta prikazali spletni strani za sledenje ladjam vesselfinder.com in marinetraffic.com. Po podatkih ZN-a so bili med njimi tovorna ladja African Robin s pšenico, tovorna ladja SK Friendship s sojo in ladja Sealock z grahom.

Ukrajinsko ministrstvo pa dodaja, da je pristanišče zapustila tudi ladja Ikaria Angel, ki jo je najel Svetovni program za hrano in je bila natovorjena s 40.000 tonami pšenice, namenjene Etiopiji, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je medtem obljubil, da si bo njegova država še naprej prizadevala za izvoz žita. Turški obrambni minister Hulusi Akar je danes govoril z ruskim kolegom Sergejem Šojgujem glede ruskega odstopa od sporazuma o žitu. "Izvoz žita iz Ukrajine se mora nadaljevati. Prekinitev te pobude ne bo koristila nikomur, temveč bo zgolj prizadela celotno človeštvo," je pred srečanjem dejal Akar.

Moskva je v soboto sporočila, da ustavlja sodelovanje v sporazumu za izvoz ukrajinskega žita, ki je bil dogovorjen ob posredovanju ZN-a in Turčije. Odgovornost za to so v Moskvi pripisali Ukrajini, ker da je z brezpilotnimi letalniki in plovili napadla rusko črnomorsko floto v Sevastopolu na Krimu.

Vseeno pa so se ZN, Ankara in Kijev v nedeljo dogovorili, da bodo nadaljevali pošiljke tudi brez zagotovil Rusije o prostem prehodu. O tem so že bili obveščeni ruski predstavniki v skupnem koordinacijskem centru v Carigradu.

Ob tem so ruske oblasti danes opozorile, da bi bilo nadaljnje izvajanje sporazuma brez sodelovanja Moskve nevarno. "V razmerah, ko Rusija govori o nezmožnosti zagotavljanja varnosti plovbe na teh območjih, je takšen dogovor težko izvedljiv in dobi drugačen značaj, veliko bolj tvegan in nevaren," je na novinarski konferenci dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.

Prav tako je povedal, da je Moskva pripravljena izplačati nadomestilo državam prejemnicam, ki bodo zaradi odstopa Rusije od sporazuma prejele manj žita.

Ruska vojska pa je zvečer sporočila, da od Kijeva zahteva zaveze, da koridorja za izvoz žita ne bodo uporabljali v vojaške namene. Dokler teh zagotovil ne bo, ni mogoče zagotoviti varnosti na območju, je rusko obrambno ministrstvo zapisalo na Telegramu.

Ruski veleposlanik pri ZN-u Vasilij Nebenzja je na zasedanju Varnostnega sveta ZN-a dejal, da sporazuma brez Rusije ni mogoče izvajati in da ne bodo dovolili neovirane plovbe ladij, ne da bi jih pregledali.

Julijski sporazum za izvoz ukrajinskega žita je omogočil deblokado izvoza ukrajinskega žita in velja za ključnega za preprečevanje prehranske krize po svetu, ki jo je sprožila vojna v Ukrajini. V skladu z dogovorom je Ukrajino zapustilo že več kot devet milijonov ton žita.

"Civilne tovorne ladje ne smejo biti vojaška tarča niti ne smejo biti talke. Hrana mora iti naprej," je tvitnil koordinator ZN-a za črnomorsko žito Amir M. Abdula.