Ameriški predsednik Joe Biden je dejal, da je bila ta odločitev zanj "zelo težka", po oznanitvi pa so se zvrstile številne kritike z vsega sveta.

Urad ZN-a za človekove pravice je sporočil, da bi se morala "uporaba tega streliva končati nemudoma". Ameriška Koalicija glede kasetnega streliva, ki je del mednarodne civilne družbe, ki si prizadeva za vselej ukiniti to orožje, pa je opozorila, da bo to strelivo povzročilo "še več trpljenja danes in še več desetletij", poroča BBC.

Amnesty International je sporočil, da pošiljanje tega streliva pomeni korak nazaj in spodkopava "precejšnji napredek, ki ga je dosegla mednarodna skupnost v poskusih zaščititi civiliste pred to nevarnostjo".

Nasprotovanje uporabi kasetnih bomb so izrazile tudi ameriške in ukrajinske zaveznice, Združeno kraljestvo, Nova Zelandija in Španija.

Britanski premier Rishi Sunak je poudaril, da je Združeno kraljestvo ena od podpisnic Konvencija o kasetnem strelivu, ki prepoveduje proizvodnjo in uporabo tega orožja ter spodbuja k prenehanju njegove uporabe.

Ostrejši je bil premier Nove Zelandije, ene od držav, ki si je prizadevala za nastanek omenjene konvencije, Chris Hipkins. Opozoril je na "neselektivnost" orožja in na to, da "potencialno povzroča ogromno škodo nedolžnim ljudem, lahko pa ima dolgoročne učinke".

Španska obrambna ministrica Margarita Robles je medtem novinarjem dejala, da je Španija "trdno zavezana" temu, da se določeno orožje ne bi smelo pošiljati Ukrajini. "Ne kasetnim bombam in da legitimni obrambi Ukrajine, ki se je po našem mnenju ne bi smela izvajati s kasetnimi bombami," je dejala.

Tudi Kanada je izrazila zaskrbljenost glede morebitnih posledic teh bomb za otroke. Delež odvrženega kasetnega streliva namreč ne eksplodira in še leta predstavlja nevarnost za ljudi, lahko jih ubije ali pohabi. Predvsem je orožje nevarno za otroke, ki ostanke pogosto pobirajo, saj mislijo, da so igrače.

Ottawa je poudarila svoje nasprotovanje uporabi tega orožja in zagotovila, da še naprej v celoti spoštuje Konvencijo o kasetnem strelivu.

Nemčija je sporočila, da tega orožja ne bo poslala Ukrajini, a da razume odločitev ZDA.

Bidnov ukrep bo moral zaobiti ameriško zakonodajo, ki prepoveduje proizvodnjo, uporabo ali prenos kasetnega streliva z več kot enoodstotno stopnjo neeksplodiranosti.

Washington sporoča, da je ta stopnja pri ameriških kasetnih bombah manj kot 2,5-odstotna, medtem ko naj bi bila pri ruskih med 30 in 40 odstotki.

Britanski Sky News navaja podatek, da je po svetu kar 97 odstotkov žrtev kasetnega streliva civilistov, večinoma gre za otroke.

Reznikov: Kasetne bombe bodo pomagale osvobajati ozemlje

Ukrajinski obrambni minister Oleksij Reznikov pa je ameriško odločitev pozdravil. Dejal je, da bodo kasetne bombe pomagale osvoboditi ukrajinsko ozemlje, pri čemer je obljubil, da tega orožja ne bodo uporabili na "uradno priznanem ozemlju Rusije".

Reznikov je dejal, da bo to strelivo pomagalo reševati življenja ukrajinskih vojakov, Ukrajina pa naj bi natančno spremljala njegovo uporabo in podatke o tem delila s svojimi zavezniki.

Ukrajinski minister je še obljubil, da ukrajinska vojska kasetnih bomb ne bo uporabljala na urbanih območjih in jih bo uporabila le "za preboj skozi sovražnikove obrambne črte".

Biden je kot razlog za pošiljanje kasetnih bomb Ukrajini navedel pomanjkanje streliva na ukrajinski strani.

ZDA, Rusija in Ukrajina niso podpisnice Konvencije o kasetnem strelivu, v Ukrajini pa jih uporabljata obe strani.