"Jasno je, da sta obe strani popolnoma zatopljeni v to vojno in prepričani, da lahko zmagata," je opozoril Guterres v intervjuju za španski časopis El Pais in hkrati izrazil upanje, da bo v prihodnosti vendarle mogoče Rusijo in Ukrajino spraviti za pogajalsko mizo.

Ker trenutno ni mogoče začeti mirovnih pogajanj, se je po njegovih besedah treba osredotočiti na "dialog z obema stranema za reševanje konkretnih težav". Navedel je, da si te dni intenzivno prizadevajo doseči podaljšanje sporazuma o izvozu žita, ki se izteče 18. maja.

Prav tako je prepričan, da je verjetnost uporabe jedrskega orožja zelo majhna. "Kitajska pobuda za končanje konflikta predstavlja pomembno opozorilo, da je jedrsko stopnjevanje nesprejemljivo," je še dodal.

Svetovalec ukrajinskega predsednika Mihajlo Podoljak je bil v odzivu na intervju presenečen nad izjavami Guterresa. Ponovil je, da je mir mogoče doseči z umikom ruske vojske z ukrajinskega ozemlja v skladu z Ustanovno listino ZN-a. Prav tako je pozval k izključitvi Rusije iz Varnostnega sveta ZN-a, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Blizu kraja Časiv Jar ubit novinar francoske tiskovne agencije AFP

Ruske sile so sicer na dan zmage na ukrajinsko prestolnico Kijev izstrelile 15 manevrirnih raket, a je vse prestregla ukrajinska zračna obramba. "Tako kot na bojišču so tudi tokrat načrti agresorja propadli. Prav na ta dan so želeli povzročiti smrt čim več civilistov," je dodal Sergij Popko, predstavnik kijevskih mestnih oblasti. Po vsej Ukrajini je bilo po trditvah ukrajinskih sil izvedenih 25 ruskih napadov, 23 izstrelkov so uničili.

Francoska tiskovna agencija AFP je medtem sporočila, da je bil na vzhodu Ukrajine ubit njihov sodelavec Arman Soldin. AFP-jev videokoordinator za Ukrajino je bil ubit v raketnem obstreljevanju blizu mesta Časiv Jar, so povedali njegovi sodelavci pri AFP-ju, ki so bili priča incidentu. Časiv Jar leži blizu frontne črte pri mestu Bahmut.

Von der Leyen podprla ustanovitev posebnega sodišča za ruske zločine

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je medtem na dan Evrope obiskala Kijev, kjer se je srečala z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim.

Von der Leyen je podprla ustanovitev posebnega sodišča za ruske zločine v Ukrajini ter napovedala, da bo EU za namen zbiranja in hranjenja dokazov o ruskih zločinih ustanovil mednarodni center za pregon na podlagi kaznivega dejanja agresije na Ukrajino.

"Brez pravice ni miru," je dejala von der Leyen in omenila pravico za "neoborožene moške in ženske, ki so bili usmrčeni na ulicah Buče", pravico za "matere, katerih otroci so bili ugrabljeni in deportirani v Rusijo" in pravico za "vse Ukrajince, katerih družine so bile ločene, katerih domovi so bili zravnani z zemljo in katerih življenja je uničila ruska agresija".

Po njenih besedah pravica zahteva odgovornost za ruske vojne zločine. "Zato si vsak dan prizadevamo za zbiranje dokazov in evidentiranje vsakega zločina," je dejala in dodala, da bo podprla ustanovitev posebnega sodišča za zločin agresije ter napovedala mednarodni center za pregon na podlagi kaznivega dejanja ruske agresije na Ukrajino.

Zelenski: Odgovornost agresorja mora biti neizogibna

"Naredili bomo vse, kar je mogoče, da bodo vodja ruske agresije in njegovi sostorilci brez izjeme kaznovani za vse, kar so storili," je na Twitterju po srečanju zapisal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.

"Vesel sem, da smo se povsem jasno dogovorili, da mora biti odgovornost agresorja za zločin neizogibna," je dejal in dodal, da o modelu posebnega sodišča, vrstnem redu korakov, ki bodo privedli do začetka njegovega delovanja, in drugih vidikih lahko še razpravljajo.

Zelenski kritičen do omejitev uvoza žita

Zelenski je na skupni konferenci po srečanju sicer izrazil razočaranje nad "protekcionističnimi ukrepi", ki so jih za omejitev uvoza žita iz Ukrajine uvedle njene sosednje države. "Kakršne koli omejitve našega izvoza so popolnoma nesprejemljive," je kritiziral vzhodne članice Unije.

Ukrajinski predsednik pričakuje, da se bo Unija pri iskanju rešitev posvetovala s Kijevom in da bodo ukrepi držav članic čim prej odpravljeni.

Von der Leyen je napovedala oblikovanje skupne platforme za usklajevanje. S tem želi EU zagotoviti, da bodo solidarnostni pasovi, ki so namenjeni olajšanju trgovine z Ukrajino, znova v celoti delovali.

"Trenutno je glavna prednostna naloga, da prevoz žita iz Ukrajine proti Evropski uniji teče gladko in s čim nižjimi stroški," je poudarila.

Poljska, Madžarska, Slovaška, Bolgarija in Romunija so se v zadnjih mesecih zaradi prevelikih količin uvoza ukrajinskega žita, za katerega je EU junija lani odpravil carine, znašle v težavah. Posledično so prepovedale uvoz, Evropska komisija pa je na začetku maja omejila uvoz štirih kmetijskih pridelkov, s čimer naj bi odpravili enostranske ukrepe držav.

Enajsti sveženj sankcij namenjen preprečevanju izogibanja sankcij

Von der Leyen je Zelenskemu predstavila tudi predlog enajstega svežnja sankcij proti Rusiji zaradi njene invazije v Ukrajini, ki je namenjen predvsem preprečevanju izogibanja sankcijam.

Novi sveženj predvideva zaostritev trenutnih orodij, s čimer želi EU zagotoviti, da izdelki, ki gredo v tretje države prek Rusije, ne bodo več končali v rokah Kremlja. Novo orodje bo EU-ju omogočalo tudi prepoved izvoza blaga, če bi ugotovili, da blago, ki ga EU izvozi v tretje države, konča v Rusiji.

Zelenski želi sankcije za ruski jedrski sektor

Zelenski je Unijo pozval, naj v okviru enajstega svežnja uvede sankcije tudi za ruski jedrski sektor.

Von der Leyen je glede tega dejala zgolj, da skupaj s članicami delajo za to, da bi bile bolj neodvisne na področju jedrske energije. "To je težka naloga, a nekatere članice napredujejo. Lahko vam zagotovim, da bomo še naprej pritiskali na članice," je povedala.

Ukrajinski predsednik se je predsednici komisije zahvalil za odločitev Evropske unije, da bo v enem letu Ukrajini dobavila milijon topniških izstrelkov, hkrati pa je Unijo pozval k hitrejšim dobavam.

"Ukrajina neutrudno dela" glede pridruževanja EU-ju

Voditelja sta govorila tudi o ukrajinski prošnji za članstvo v EU-ju, pri čemer je Zelenski pozval k začetku pristopnih pogajanj. Izrazil je upanje, da bo junijsko vmesno poročilo o napredku pozitivno.

Von der Leyen je pojasnila, da bo komisija državam članicam junija ustno poročala o napredku, ključno pa bo oktobrsko širitveno poročilo, na podlagi katerega se bodo članice tudi odločile o morebitnem začetku pogajanj.

"Ukrajina neutrudno in intenzivno dela glede sedmih korakov, in to kljub težavnosti izvajanja reform sredi vojne. Zato izrekam globoko spoštovanje za to izjemno delo. Veste, da lahko računate na našo podporo in strokovno pomoč," je povedala.

Tudi Ukrajina bo praznovala dan Evrope

Von der Leyen je sicer na dan Evrope že petič od začetka ruske invazije obiskala Kijev. "Lepo je biti spet v Kijevu, kjer nam drage vrednote branijo vsak dan. Zelo primeren kraj za praznovanje dneva Evrope," je tvitnila ob prihodu v ukrajinsko prestolnico.

"Zelo pozdravljam odločitev predsednika Zelenskega, da 9. maj razglasi za dan Evrope. Ukrajina je del naše evropske družine," pa je že predtem na poti v Kijev predsednica komisije povedala za Evropsko novinarsko središče (ENR). "Moj obisk v Kijevu ob 9. maju ima simbolni pomen, vendar pa je tudi kazalnik pomembne resničnosti: EU sodeluje z Ukrajino na številnih področjih," je dodala.

Tudi v Bruslju so ob tem pozdravili napoved, da bo odslej tudi Ukrajina 9. maja praznovala dan Evrope, s katerim se v EU-ju spominjajo začetka evropskega povezovanja pred več kot 70 leti. "To bo dan Evrope – naše zaveznice. To bo dan Evrope – naše Evrope, katere del je Ukrajina vedno bila, je in bo," je Zelenski v ponedeljek zapisal na Twitterju.

To je sicer že peti obisk predsednice von der Leyen v Kijevu od začetka ruske agresije na Ukrajino konec februarja lani. Nazadnje se je tam mudila v začetku februarja letos. Tedaj je skupaj s predsednikom Evropskega sveta Charlesom Michelom zagotovila nadaljnjo podporo Ukrajincem na njihovi poti v Unijo in v boju proti ruski agresiji.