Danska in Nizozemska lahko Ukrajini izročita svoja vojaška letala F-16, vendar šele potem, ko se bodo za upravljanje z njimi izurili ukrajinski piloti, je sporočilo ameriško zunanje ministrstvo. ZDA morajo odobriti vsako izročitev ai prodajo letal F-16 ameriške izdelave. Ukrajina sicer zanje prosi praktično od začetka ruske invazije februarja lani.

Urjenje Ukrajincev z letali F-16 naj bi se začelo ta mesec, vendar še ni jasno, koliko časa bodo Ukrajinci potrebovali, preden bodo lahko začeli letala uporabljati. Upajo, da se bo to zgodilo v začetku prihodnjega leta.

Odločitev ZDA sta pozdravili tako Danska kot Nizozemska. "To nam bo omogočilo urjenje ukrajinskih pilotov, vendar bo vzelo nekaj časa," je izjavila nizozemska obrambna ministrica Kasja Ollongren.

Ukrajinske sile trenutno uporabljajo letala sovjetske oziroma ruske izdelave, ameriška letala pa imajo boljše bojne zmogljivosti, vendar Ukrajina zanje nima izurjenih pilotov. Svetovalec ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega Mihajlo Podoljak je julija povedal, da potrebujejo več deset lovcev F-16 za podporo ofenzivi na jugu države.

Nemška tiskovna agencija dpa medtem poroča, da si Ukrajina želi tudi nemških manevrirnih raketnih izstrelkov taurus, vendar odločitve o tem v Berlinu še niso sprejeli.

NYT: število žrtev vojne se približuje pol milijona

Ameriški časopis New York Times medtem ob sklicevanju na neimenovane obrambne vire navaja, da se število žrtev vojne v Ukrajini približuje 500.000 ljudem. Uradniki tudi opozarjajo, da je številke o žrtvah težko oceniti, ker naj bi Moskva navaja prenizke številke žrtev med svojimi silami, Kijev pa uradnih številk ne razkriva.

Ruske vojaške izgube se približujejo številu 300.000, vključno s 120.000 mrtvimi in 170.000 do 180.000 ranjenimi. Na ukrajinski strani naj bi padlo okoli 70.000 pripadnikov, med 100.000 in 120.000 pa jih je bilo ranjenih, še navaja New York Times.

Moskva znova tarča ukrajinskega napada z brezpilotnim letalnikom

Kot so sporočili predstavniki ruskih oblasti, je ukrajinski brezpilotni letalnik zadel stavbo v Moskvi in povzročil eksplozijo, ki naj bi jo slišali po vsem poslovnem predelu mesta. Večje škode naj ne bi bilo, tudi o žrtvah ni poročil.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da se je napad zgodil ob 4. uri zjutraj. Po aktivaciji mestne zračne obrambe je letalnik "spremenil svojo pot" in padel na nestanovanjsko stavbo v predelu mesta, kjer je veliko vladnih poslopij.

Dodali so, da za zdaj ni poročil o žrtvah, letalnik pa naj tudi ne bi povzročil večje škode. Ministrstvo je sporočilo, da tudi požara ni bilo.

Župan Sergej Sobjanin je dejal, da je zračna obramba sestrelila letalnik, njegovi ostanki pa so padli na Expo Center, velik razstavni prostor, kjer potekajo konference in konvencije, stoji pa manj kot pet kilometrov od Kremlja.

Očividec, ki je bil na območju, je za Reuters dejal, da je napad povzročil "močno eksplozijo". Na družbenih omrežjih so se pojavili nepreverjeni posnetki, ki kažejo gost dim v mestu.

Ruska tiskovna agencija Tass v lasti države je poročala, da so se delno porušile stene centra, pri čemer je navajala reševalne službe. Šlo naj bi za okoli 30 kvadratnih metrov.

Po incidentu so zaprli letališče Vnukovo, a so ga kmalu zatem znova odprli.

Gre za zadnjega v nizu takšnih napadov na rusko glavno mesto. Konec maja je bilo tako poškodovanih več stavb v Moskvi, konec julija pa sta dva brezpilotna letalnika zadela pročelje stolpnice le nekaj sto metrov od Expo Centra.

Takrat je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski dejal, da se vojna "vrača na ozemlje Rusije" in da gre za "neizogiben, naraven in povsem pošten proces". Kot poroča BBC, se Kijev glede zadnjega napada za zdaj ni oglasil.

Nekaj ur pred napadom na Moskvo pa so v Črnem morju uničili ukrajinski pomorski letalnik med poskusom napada na ruske ladje, je sporočilo rusko obrambno ministrstvo.