Zelenski je v izjavi dejal, da podpira mirovna pogajanja in da je pripravljen podpisati sporazum z ZDA o dostopu do ukrajinskih redkih rudnin, ki naj bi ga že ob njegovem obisku v Beli hiši v petek.

"Moj tim in jaz smo pripravljeni, da pod močnim vodstvom predsednika Trumpa delamo za trajen mir," je na družbenem omrežju X zapisal Zelenski.

"Res cenimo to, koliko je Amerika storila za pomoč Ukrajini pri ohranjanju naše suverenosti in neodvisnosti," je zapisal Zelenski. "Naše srečanje v Washingtonu, v Beli hiši v petek, ni potekalo, kot bi moralo. Obžalovanja vredno je, da se je zgodilo na ta način. Čas je, da popravimo stvari. Želimo si, da bi bila prihodnje sodelovanje in komunikacija konstruktivna," je sporočil Zelenski.

Zelenski je še zarisal pot do mirovnega sporazuma, ki bi se lahko po njegovih besedah začel z izpustitvijo zapornikov in ustavitvijo zračnih in pomorskih napadov, če bi Rusija storila enako.

Trump ustavil vojaško pomoč

Trump je po prepiru z Zelenskim začasno ustavil ameriško vojaško pomoč Ukrajini, je sporočil neimenovani predstavnik Bele hiše. Kot poroča CNN, bi ta odločitev, ki jo je Trump sprejel, potem ko je imel vrsto srečanj z najvišjimi uradniki za nacionalno varnost, lahko imela hude posledice za bojno sposobnost Ukrajine.

Ustavitev pomoči bo veljala, dokler Trump ne bo prepričan, da je Zelenski pripravljen na mirovna pogajanja, je dejal neimenovani uradnik.

"Predsednik je jasno povedal, da je osredinjen na mir. Tudi naši partnerji morajo biti predani temu cilju. Svojo pomoč začasno ustavljamo, da bi s tem pripomogli k rešitvi," je še dejal uradnik Bele hiše.

Bela hiša uradno te poteze še vedno ni uradno sporočila.

Ustavitev pomoči velja za vso vojaško opremo in orožje, ki sta ju kongres in Trumpov predhodnik Joe Biden že odobrila, a še ni v Ukrajini, navaja CNN. Zamrznjena je tudi vojaška pomoč, ki je bila na poti proti Ukrajini, torej oprema, ki je že bila na letalih in ladjah ali čaka v tranzitnem območju na Poljskem. Začasna ustavitev vključuje vse strelivo, vozila in drugo vojaško opremo.

Ameriški vojaški analitiki opozarjajo, da bo ta ukrep koristil le Rusiji, ki bo najverjetneje okrepila ofenzivo.

Rubio: Trump ima edini možnost, da trajno konča vojno

Državni sekretar Marco Rubio je po odločitvi o začasni ukinitvi pomoči dejal, da je Trump edini voditelj na svetu, ki ima možnost trajno končati vojno v Ukrajini. "Ruse želimo spraviti za pogajalsko mizo. Želimo raziskati, ali je mir sploh mogoč," je dodal. Bela hiša ni pojasnila, kako dolgo bo pomoč ustavljena. Brez pojasnil so tudi v Pentagonu.

Potezo pa so že kritizirali ameriški demokrati. Senatorka Jeanne Shaheen je dejala, da je Trump s tem "na široko odprl vrata Putinu, da zaostri svojo agresijo proti nedolžnim Ukrajincem". "Posledice bodo nedvomno uničujoče," je dodala.

Šmigalj: Še naprej smo pripravljeni sodelovati z ZDA

Med ukrajinskimi predstavniki se je na novico o prekinitvi pomoči najprej odzval Oleksandr Merežko, vodja odbora za zunanjo politiko v tamkajšnjem parlamentu. Dejal je: "Na prvi pogled je to videti res slabo. Videti je, da nas Trump sili h kapitulaciji in sprejetju ruskih zahtev. Ustavitev pomoči pomeni pomoč Putinu. Poleg tega je to tudi hud psihološki udarec za vso Ukrajino."

Nato se je odzval tudi ukrajinski premier Denis Šmigalj, ki je zatrdil, da ima ukrajinska vojska dovolj sredstev za vzdrževanje frontne črte in da ima država za zdaj dovolj likvidnostih sredstev za naložbe v vojsko. Obenem je dejal, da si želijo še naprej "prek vseh mogočih kanalov" sodelovati z ZDA. "Ukrajina bo naredila vse, kar je potrebno, da se upre ruski invaziji," je še dodal Šmigalj in zatrdil, da so odločeni nadaljevati sodelovanje z ZDA, tudi podpisati dogovor o dostopu do ukrajinskih naravnih virov.

"Naredili bomo vse, da zdržimo," je še povedal Šmigalj. Kijev je tudi kadar koli pripravljen podpisati načrtovani dogovor o dostopu ZDA do ukrajinskih naravnih virov. "To sodelovanje z ZDA smo pripravljeni začeti kadar koli s podpisom takega sporazuma," je pojasnil.

Kot je ocenil Šmigalj, da bi bilo lahko eno najbolj kritičnih področij dobava streliva in sistemov zračne obrambe patriot. Poudaril je tudi, da je pridobitev ameriških varnostnih jamstev
"eksistencialnega pomena" ne samo za Ukrajino, ampak tudi za Evropo. Ukrajinski premier je prepričan, da je treba doseči mirovni sporazum, a da mora biti to "pod pogoji Ukrajine (...) kot žrtve" in da mora obstajati tudi "kazen za Rusijo".

Peskov: Najboljše upanje za mir

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je novico o prekinitvi ameriške vojaške pomoči Ukrajini sprejel zadržano. "Če je to res, je to odločitev, ki lahko spodbudi režim v Kijevu k mirovnemu procesu," je dejal. Dodal je: "Jasno je, da so bile ZDA do zdaj največji dobavitelj pomoči. Če bodo ZDA to opustile, bo to verjetno največji prispevek k upanju za mir."

Peskov je dodal, da Moskvo veselijo Trumpove izjave, da želi končati vojno v Ukrajini. "Vidimo določene stvari in sprejemamo določene informacije v tej smeri. A še naprej bomo spremljali, kako se bodo razmere tudi dejansko razvijale," je dodal.

Poljska: Odločitev brez posvetovanja z zavezniki

Iz Evrope prihajajo drugačni odzivi. Predstavnik poljskega zunanjega ministrstva Pawel Wronski je opozoril, da je Trump to odločitev sprejel brez posvetovanja z zavezniki. "To je zelo pomembna odločitev, položaj je zelo resen. Dejstvo, da je odločitev sprejel brez napovedi, brez posvetovanj, tako znotraj Nata kot znotraj skupine Ramstein, ima velik politični pomen."

Poljski premier Donald Tusk je nato dejal, da je ameriška zamrznitev vojaške pomoči Kijevu že vidna v logističnem vozlišču na vzhodu Poljske, od koder se orožje in humanitarna pomoč zahodnih zaveznic steka čez mejo v Ukrajino. "Ne verjamemo, da so to le prazne besede," je glede ameriške prekinitve pomoči Ukrajini dejal Tusk in dodal: "Stanje je resno."

Češki premier Petr Fiala je ocenil, da Trumpova poteza poudarja potrebo Evrope, da spremeni politiko in okrepi prizadevanja, da poskrbi za lastno varnost. "Potrebna bodo obsežna vlaganja v našo obrambo. Okrepitev naše varnosti pomeni obenem tudi krepitev pomoči Ukrajini. Ne smemo dopustiti, da ruska agresivna politika, ki je grožnja za vse nas, uspe," je zapisal na omrežju X.

Iz Londona so sporočili, da ostajajo predani zagotovitvi trajnega miru v Ukrajini, madžarski vladni predstavnik pa je dejal: "Ameriški predsednik in madžarska vlada delita enako mnenje – namesto vedno novih pošiljk orožja in vojne je nujno čimprejšnje premirje in mirovna pogajanja."

Na Evropski komisiji medtem niso želeli komentirati odločitve predsednika ZDA, da ustavi vojaško pomoč Kijevu. So pa poudarili, da bo EU še naprej neomajno podpiral Ukrajino v njenem boju z rusko agresijo. Na vprašanje, ali je unija pripravljena nadomestiti ameriško pomoč, niso odgovorili.

Ameriška televizija MSNBC je pozneje prav tako na podlagi neimenovanih virov poročala, da se je Trumpova vlada odločila tudi za olajšanje sankcij proti Rusiji, česar pa še ni uradno naznanila. Ta televizija in drugi mediji prav tako poročajo, da je obrambni minister ZDA Pete Hegseth ukazal prekinitev ofenzivnih kibernetskih operacij proti Rusiji, pravosodna ministrica Pam Bondi pa je razpustila posebno delovno skupino FBI-ja za boj proti tujim kampanjam vplivanja, kot je bilo med drugim rusko vpletanje v ameriške volitve leta 2016.

Petkov prepir pred kamerami

Prekinitev pomoči je neposredna posledica javnega prepira med Trumpom in Zelenskim v petek v Beli hiši. Zelenski je prišel v Washington, da bi podpisal sporazum o skupnem izkoriščanju ukrajinskih redkih zemelj in rudnih, izjava za medije v Ovalni pisarni Bele hiše pa se je sprevrgla v javni prepir glede varnostnih jamstev.

Zelenski je skušal razložiti, da ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu ne gre zaupati na besedo, Trump je vztrajal, da bo Putin držal besedo, ker ga spoštuje.

Podpisa sporazuma o izkoriščanju naravnih bogastev Ukrajine ni bilo, ker je Trump Zelenskega odslovil. V ponedeljek je Trump, ki skupaj s svojimi političnimi privrženci in sodelavci od Zelenskega zahteva opravičilo, dejal, da takšnega odnosa ne bo več dolgo prenašal. Dodal je, da Zelenski ne bo dolgo na položaju brez premirja z Rusijo, vendar o morebitni prekinitvi pomoči še ni razmišljal.

Različne ocene obsega ameriške pomoči Ukrajini

Od začetka ruskega napada na Ukrajino pred več kot tremi leti je ameriški kongres odobril za skupno 175 milijard dolarjev (167 milijard evrov) pomoči Ukrajini, kar pomeni, da so bile ZDA največji vir pomoči Ukrajini. Kijevu so poslale tako orožje in vojaško opremo kot finančna sredstva, s katerimi so v Ukrajini med drugim zagotavljali plače učiteljev in zdravnikov, piše BBC. Ta finančna sredstva so v Ukrajino večinoma prihajala s skrbniškim skladom Svetovne banke in drugih skladov v okviru ameriške agencije za mednarodno pomoč (USAid).

Trumpova administracija je od prejšnje, Bidnove, podedovala tudi za 3,85 milijarde dolarjev vojaške pomoči Ukrajini, ki jo je že odobril kongres. Ta pomoč, kot kaže, zdaj v Ukrajino ne bo poslana. Trump je od prihoda v Belo hišo večkrat zatrdil, da ne bo odobril nobenega novega svežnja pomoči za Ukrajino, prav tako kongres nima na mizi nobenega novega predloga pomoči.

Trump je večkrat izjavil, da so ZDA doslej za pomoč Kijevu porabile od 300 do 350 milijard dolarjev. Podatki, ki jih navaja BBC, medtem kažejo, da je bila dejanska poraba precej nižja. Kljub temu so bile ZDA doslej največja posamična donatorica pomoči Ukrajini.

Po podatkih Inštituta za svetovno gospodarstvo v Kielu v Nemčiji so ZDA za pomoč Ukrajini med januarjem 2022 in decembrom 2024 porabile 119,7 milijarde dolarjev (dobrih 113,5 milijarde evrov). Nekateri drugi viri navajajo višje številke, vendar pri tem uporabljajo širšo opredelitev tega, kar se šteje kot poraba za Ukrajino.

Po podatkih ameriškega obrambnega ministrstva so ZDA Ukrajini doslej dodelile 182,8 milijarde dolarjev pomoči, kar je še vedno bistveno nižji znesek od tistega, ki ga navaja Trump. Vanj sta denimo všteta tudi usposabljanje v Evropi in dopolnitev ameriških obrambnih zalog.

Trump je večkrat izjavil tudi, da so ZDA za pomoč Kijevu porabile 200 milijard dolarjev več kot Evropa. Čeprav drži, da so ZDA največja posamična donatorica pomoči Ukrajini, pa je Evropa skupno porabila več.

Od februarja 2022 do konca lanskega leta so evropske zaveznice Kijevu v obliki neposredne pomoči EU-ja in dvostranskih sporazumov posameznih članic namenile 138,7 milijarde dolarjev (nekaj več kot 131,5 milijarde evrov), poroča BBC.

Vance prepričan, da se bo Zelenski na koncu pogovarjal o miru

Še pred odločitvijo o začasni ustavitvi vojaške pomoči Ukrajini se je oglasil podpredsednik ZDA J. D. Vance, ki je prepričan, da bo Zelenski na koncu privolil v pogovore o miru z Rusijo.

Ponovil je, da Zelenski na petkovem srečanju s Trumpom ni bil spoštljiv in da ni pokazal pripravljenosti za sodelovanje v mirovnem procesu.

"Mislim, da Zelenski še ni bil tam, in mislim, da – odkrito povedano – še vedno ni tam. Vendar mislim, da bo sčasoma prišel do tega cilja. Moral bo," je Vance dejal v pogovoru za Fox News.

Prav tako je ponovil, da so vrata v Belo hišo Zelenskemu odprta, "dokler se je pripravljen resno pogovarjati o miru". "Ne moreš priti v Ovalno pisarno ali kamor koli drugam in zavrniti samo razpravo o podrobnostih mirovnega sporazuma," je nadaljeval in opozoril, da bosta morala tako Kijev kot Kremelj v mirovnih pogovorih popustiti. "Ko se bo ta drža spremenila, kot je dejal predsednik Trump, ko se bodo pripravljeni pogovarjati o miru, mislim, da bo predsednik Trump prvi, ki bo dvignil telefon," je še dodal.

Kritičen je bil tudi do evropskih držav, ki podpirajo Ukrajino, in jih pozval, naj bodo realistične, češ da vojna ne more trajati večno.

Vance je še dejal, da ima Trump odlične odnose s številnimi evropskimi zavezniki, vendar da ti o vojni v Ukrajini v javnosti in zasebno govorijo različne stvari, poroča britanski BBC. "Iskreno mi je vseeno, kaj Evropejci govorijo v javnosti, pomembno mi je, kaj govorijo zasebno. In predsedniku Zelenskemu bi morali povedati, da to ne more trajati večno, prelivanje krvi, pobijanje, gospodarsko opustošenje, zaradi česar so vsi v slabšem položaju," je dodal.

Na pripravljenost evropskih zaveznic, da v Ukrajino napotijo mirovne sile, ki bi nadzorovale izvajanje morebitne prekinitve ognja, se je Vance odzval s posmehom, rekoč, da je pri tem govor o "20.000 vojakih iz neke naključne države, ki se že 30 ali 40 let ni borila v vojni".

Izjava je sprožila buren odziv politikov v Franciji in Združenem kraljestvu, nato je podpredsednik ZDA na omrežju X zapisal, da ni imel v mislih britanskih in francoskih oboroženih sil, ki da so se "v zadnjih 20 letih pogumno borile ob boku ZDA".

Kljub temu je podvomil o ideji o t. i. koaliciji voljnih. "Veliko je držav, ki (zasebno ali javno) ponujajo podporo, a nimajo niti izkušenj na bojišču niti vojaške opreme, da bi lahko storile kaj pomembnega," je zapisal.