V ruskem obstreljevanju mesta Liman v pokrajini Doneck na vzhodu Ukrajine je bilo davi ubitih najmanj osem ljudi, 13 pa ranjenih, je sporočilo ukrajinsko notranje ministrstvo.

"Okoli 10. ure dopoldne so Rusi z več raketometi zadeli mesto," je na družbenih omrežjih sporočil guverner regije Pavlo Kirilenko.

V napadu sta bili poškodovani hiša in trgovina, je še povedal Kirilenko in dodal, da so posredovali tako policisti kot reševalci, poroča španska tiskovna agencija EFE.

Liman, pomembno železniško vozlišče, so kmalu po lanskem začetku invazije zavzele ruske sile, nato pa ga je oktobra znova zavzela ukrajinska vojska. Ukrajina je ta teden poročala o ruskih ofenzivnih operacijah na tem območju.

Ukrajinske sile so prejšnji mesec začele protiofenzivo, da bi znova zavzele ozemlje pod ruskim nadzorom na vzhodu in jugu države. Zaradi močnih ruskih obrambnih linij so po več kot mesecu dni znova zavzele le nekaj sto kvadratnih kilometrov in približno deset vasi.

V mestu Oleški na jugu Ukrajine, ki je pod ruskim nadzorom, je medtem uslužbenec reševalne službe po navedbah ruske tiskovne agencije Tass dejal, da sta bila ponoči v "ukrajinskem ognju" ubita dva civilista.

Zelenski iz Turčije pripeljal več vojakov iz Mariupolja. Rusija: Turčija je kršila dogovor.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v soboto z obiska v Turčiji, kjer se je srečal s predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom, v Ukrajino pripeljal tudi pet poveljnikov enote, ki je lani med ruskim obleganjem branila mesto Mariupolj.

"Iz Turčije se vračamo domov z našimi junaki," je na Telegramu sporočil Zelenski. "Ukrajinski vojaki Denis Prokopenko, Svjatoslav Palamar, Sergij Volinski, Oleg Komenko, Denis Šleha. Končno bodo pri svojih sorodnikih," je naštel njihova imena. Zelenski ni pojasnil, kako to, da je Turčija poveljnikom dovolila vrnitev.

Ruske sile so maja lani več tednov oblegale prostore jeklarne Azovstal v Mariupolju, kjer so vztrajali ukrajinski borci. Šlo je za pripadnike bataljona Azov, skrajno desničarske nacionalistične skupine, ki jo je Kijev leta 2014 priključil redni vojski.

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je sporočil, da je Turčija z izpustitvijo poveljnikov enote, ki je več tednov branila oblegani Mariupolj, kršila dogovor z Rusijo.

Peskov je poudaril, da bi v skladu z dogovorom morali poveljniki ostati v Turčiji do konca vojne. Rusija o njihovi izpustitvi ni bila obveščena.

Biden zagovarja določitev: Ukrajini primanjkuje streliva

Ameriški predsednik Joe Biden je dejal, da je bila odločitev poslati kasetne bombe Ukrajini "zelo težka". Kot razlog je navedel pomanjkanje streliva na ukrajinski strani. Odločitev so kritizirale številne humanitarne organizacije.

"To je bila zame zelo težka odločitev. O tem sem razpravljal z našimi zavezniki in prijatelji v kongresu," je v pogovoru za CNN dejal Biden. In dodal: "Ukrajincem primanjkuje streliva."

Streliva imajo po lastnih besedah malo tudi ZDA, zato naj bi kasetno strelivo, ki ga je zaradi velike nevarnosti za civiliste prepovedalo več kot sto držav, predstavljalo začasno pomoč v prehodnem obdobju, dokler v Ukrajino ne pošljejo več topniških granat.

"Pokušajo se prebiti skozi tiste rove in ustaviti tiste tanke. A to ni bila lahka odločitev," je dejal Biden. Kot je dodal, misli, da ukrajinske sile zdaj potrebujejo takšno strelivo, da ruski vojski preprečijo ustavitev njihove protiofenzive, poroča Guardian.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je Bidnu zahvalil za nov sveženj pomoči, vreden 800 milijonov dolarjev, ki vključuje kasetno strelivo.

Odločitev ZDA za pošiljanje kasetnega streliva je naletela na kritike nekaterih zaveznikov in številnih organizacij za varstvo človekovih pravic.

Med zaveznicami so denimo Nemčija, Kanada, Združeno kraljestvo in Španija izrazili nasprotovanje pošiljanju tega streliva Ukrajini. Države so tudi podpisnice Konvencije o kasetnem strelivu, med katerimi ni Rusije, Ukrajine in ZDA.

"V Laosu še vedno odstranjujejo kasetno strelivo"

Kritični so tudi v Amnesty International, kjer pravijo, da pošiljanje tega streliva pomeni korak nazaj in spodkopava "precejšnji napredek, ki ga je dosegla mednarodna skupnost v poskusih zaščititi civiliste pred to nevarnostjo".

Sorodna novica ZDA bodo Ukrajini poslale kasetno strelivo, ki predstavlja veliko grožnjo civilistom

Kasetno strelivo so bombe in rakete, sestavljene iz številnih manjših bomb, ki se raztrosijo in lahko ubijejo ljudi na do sto metrov širokem območju. Številne med njimi tudi ne eksplodirajo, zato predstavljajo veliko grožnjo civilistom tudi še dolgo po koncu spopadov.

Baptiste Chapuis, soustanovitelj organizacije Humanity and Inclusion (Človeštvo in vključenost), je kasetno strelivo označil za "dolgoročno smrtno kazen za civiliste". Dejal je, da bodo žrtve tega streliva ljudje, ki se sploh še niso rodili.

"V Laosu še vedno odstranjujejo ameriško kasetno strelivo" skoraj 50 let po koncu vojne v sosednjem Vietnamu, je dodal.

Deutsche Welle navaja tudi Daryla Kimballa, direktorja ameriškega Združenja za nadzor nad orožjem, ki je dejal, da kasetno strelivo "ne bo ločilo ukrajinskega vojaka od ruskega". "Učinkovitost kasetnega streliva je močno precenjena, učinek na civiliste pa je široko priznan, a pogosto spregledan," je dejal.

Združeni narodi so v odzivu na odločitev ZDA sporočili, da generalni sekretar Antonio Guterres nasprotuje "nadaljnji rabi kasetnega streliva".

Žrtve so pogosto otroci, ki neeksplodirane ostanke kasetnih bomb pobirajo, saj se jim zdijo podobni igračam. Organizacije za varstvo človekovih pravic kasetne bombe označuje za "zavržne" in za vojni zločin, piše BBC.

Od začetka vojne kasetne bombe uporabljata tako Rusija kot Ukrajina, ZDA pa so kritizirale obsežno uporabo tega orožja na ruski strani.

Ruske kasetne bombe naj bi imele kar 40-odstotno stopnjo neeksplodiranosti, kar pomeni, da velik del teh bomb po uporabi ostaja nevaren. Povprečna stopnja neeksplodiranosti naj bi bila okoli 20-odstotna.

Ameriško obrambno ministrstvo medtem ocenjuje, da imajo njihove kasetne bombe manj kot triodstotno stopnjo neeksplodiranosti.

Rusija: To je ameriška provokacija

Medtem je ruski veleposlanik v ZN-u Anatolij Antonov odločitev ZDA za pošiljanje kasetnega streliva Ukrajini označil za "provokacijo". Rusiji se je večkrat očitala uporaba kasetnega streliva na območjih s številnim civilnim prebivalstvom. Antonov je zatrdil, da ameriški ukrep "nikakor ne bo otežil" ruskih vojaških ciljev v Ukrajini.

"Najnovejše čudežno orožje, na katerega stavita Washington in Kijev, ne da bi pomislila na resne posledice, ne bo imelo nobenega učinka na posebno vojaško operacijo v Ukrajini," pa je kasneje dejala tiskovna predstavnica ministrstva Marija Zaharova.

Dodala je, da odločitev kaže na "agresivno protirusko usmeritev ZDA, katere cilj je čim bolj podaljšati konflikt v Ukrajini", ukrajinske obljube o odgovorni uporabi spornega streliva pa je označila za ničvredne.

Od začetka vojne v Ukrajini so Združeni narodi večkrat opozorili na sporno rabo kasetnih bomb, pri čemer so opozorili, da jih uporabljata obe strani.

V 500 dneh vojne ubitih več kot 9000 civilistov

ZN je medtem sporočil, da je bilo od začetka vojne pred 500 dnevi v Ukrajini potrjeno ubitih več kot 9000 civilistov, vključno s 500 otroki. Misija ZN-a za spremljanje človekovih pravic v Ukrajini je opozorila, da je resnično število žrtev verjetno precej večje od uradno potrjenega, poroča Al Džazira.

V povprečju je bilo število žrtev letos manjše od tistega v letu 2022, a je začelo naraščati v maju in juniju. Samo 27. junija je bilo v raketnem napadu na Kramatorsk na vzhodu Ukrajine ubitih 13 civilistov, tudi štirje otroci.

Misija ZN-a ja sporočila še, da je bilo v zadnjih 500 dneh ubitih trikrat več civilistov kot v prejšnjih osmih letih spopadov na vzhodu Ukrajine.

Daleč od bojne črte v mestu Lvov na zahodu države pa je bilo ta teden ubitih deset ljudi.

V napadu, ki ga je župan Lvova Andrij Sadovij označil za največji napad na civilno infrastrukturo v njegovem mestu od začetka ruske invazije, je bilo ranjenih najmanj 37 ljudi. Unesco je sporočil, da je bil ta napad tudi prvi na območju, zaščitenem s Konvencijo o svetovni dediščini, in da je poškodoval zgodovinsko pomembno stavbo.

Rusija redno izvaja zračne in kopenske napade na Ukrajino, v katerih umirajo številni civilisti. Tarča je tudi civilna infrastruktura, zaradi česar so bili civilisti v številnih krajih prikrajšani za oskrbo z elektriko in vodo.

Zelenski objavil posnetek s Kačjega otoka

Ukrajinski predsednik Zelenski je medtem ob 500. dnevu od začetka ruske invazije v Ukrajini objavil videoposnetek s Kačjega otoka, majhnega otoka v Črnem morju, ki je ob začetku vojne postal simbol ukrajinskega upora proti ruskim silam, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Danes smo na Kačjem otoku, ki ga okupatorji ne bodo nikoli osvojili, tako kot ne bodo osvojili Ukrajine, saj smo država pogumnih ljudi. S tega mesta zmage bi se rad zahvalil vsem našim vojakom za teh 500 dni," je Zelenski dejal v videoposnetku brez datuma, objavljenem na družbenih omrežjih.

Kačji otok v Črnem morju na jugu Ukrajine je ob začetku ruske invazije postal simbol ukrajinskega upora, potem ko je ruska križarka Moskva takrat zahtevala predajo ukrajinskih vojakov, nameščenih na otoku.

V odgovor je takrat neki ukrajinski vojak dvignil srednji prst, gesta pa je bila pospremljena s sporočilom ukrajinske vojske: "Ruska vojaška ladja, j*** se." V čast ukrajinskim vojakom, ki so jih ruske sile zajele na otoku, potem ko se niso hoteli vdati, je ukrajinska pošta aprila lani izdala tudi posebno spominsko znamko. Junija lani so nato ukrajinske sile spet zavzele Kačji otok.