V Carigradu se je Zelenski sešel s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom. Kot je še pred srečanjem zapisal na Twitterju, sta razpravljala o možnostih za končanje vojne v Ukrajini, vrhu Nata v Vilni in s tem povezanih varnostnih jamstvih za Ukrajino ter o dogovoru o izvozu žita prek Črnega morja. Glede na napoved sta govorila tudi o obnovi Ukrajine in sodelovanju podjetij na obrambnem področju.

Po ruski invaziji v Ukrajini februarja lani so ruske vojaške ladje onemogočile vstop v ukrajinska pristanišča v Črnem morju, dokler nista lani poleti sprti strani ob posredovanju Turčije in Združenih narodov sklenili sporazuma, ki ladjam z žitom omogoča varen prehod morja. Rusija zdaj grozi, da dogovora, ki se izteče 17. julija, ne namerava več podaljšati.

Pogovore med ukrajinskim in turškim predsednikom so že dopoldne komentirali tudi v Moskvi. "Zelo pozorno bomo spremljali rezultate teh pogovorov. Za nas bo zanimivo izvedeti, o čem so se pogovarjali," je novinarjem povedal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Dodal je, da Moskva ceni odnose med Rusijo in Turčijo ter Erdoganova prizadevanja za posredovanje med Moskvo in Kijevom.

Erdogan še vedno zadržan do članstva Švedske

Erdogan je pred srečanjem z Zelenskim napovedal, da bo Turčija na vrhu Nata znova predstavila svoje zadržke glede članstva Švedske. Zelenski je pred njunim srečanjem sicer neenotnost Nata glede članstva Švedske in Ukrajine označil kot grožnjo svetovni varnosti.

Turški predsednik je v nagovoru kadetom turške vojske ponovil svoje pomisleke glede Švedske in se vprašal "do kolikšne mere lahko država, ki se ne distancira od terorističnih skupin, prispeva k Natu", poroča nemška tiskovna agencija DPA. Turčija Švedsko obtožuje, da nudi zatočišče pripadnikom Delavske stranke Kurdistana (PKK), ki jo Turčija, EU in ZDA uvrščajo med teroristične skupine.

Bela hiša je sicer v petek izrazila prepričanje, da se bo Švedska pridružila Natu v "ne tako oddaljeni prihodnosti". Ameriški predsednik Joe Biden se bo na vrhu v Vilni glede tega pogovarjal tudi z Erdoganom, so še sporočili.

Stoltenberg: Zelenski bo sodeloval v Vilni

Generalni sekretar zavezništva Nato Jens Stoltenberg je sporočil, da se bo voditeljem članic na vrhu prihodnji teden v Vilni pridružil tudi Zelenski.

"Predsednik Zelenski se nam bo pridružil na ustanovnem zasedanju Sveta Nato-Ukrajina. To bo platforma za krizno posvetovanje in odločanje, v katerem bomo enakopravno razpravljali o skupnih varnostnih vprašanjih," je dejal Stoltenberg na tiskovni konferenci pred vrhom v Vilni, ki bo potekal v torek in sredo.

Pojasnil je, da bosta Nato in Ukrajina s tem nadgradila politične vezi. Doslej sta namreč sodelovala v okviru komisije, kar pomeni, da Ukrajina ni imela pravice soodločanja o skupnih vprašanjih.

"Poleg tega pričakujem, da bodo voditelji zaveznic znova potrdili, da bo Ukrajina postala članica Nata, in se uskladili glede tega, kako ji pomagati na tej poti," je še povedal Stoltenberg. O tem, kakšno bo besedilo te zaveze, ni želel govoriti, saj se članice še niso dogovorile o njem.

Hkrati je izrazil pričakovanje, da bodo voditelji potrdili večletni program pomoči Ukrajini, ki bo omogočil interoperabilnost ukrajinskih sil z Natovimi.

Varnostna jamstva

Del razprave o članstvu Ukrajine v Natu so tudi pogovori o tem, kako zagotoviti, da Rusija ne bo znova napadla sosednje države. Generalni sekretar Nata je ob tem pozdravil posvetovanja posameznih zaveznic s Kijevom o varnostnih jamstvih na dvostranski ravni.

Da je Rusija ne bi znova napadla, pa je treba po njegovih besedah prav tako zagotoviti, da bodo ukrajinske sile bolj interoperabilne z Natovimi. Temu bo namenjen večletni program pomoči Ukrajini, ki ga bodo predvidoma potrdili voditelji, med katerimi bo tudi slovenski premier Robert Golob.

Trenutno je sicer ključno nadaljnje zagotavljanje vojaške pomoči članic zavezništva Kijevu, je poudaril. Pomoč je po mnenju Stoltenberga ukrajinskim silam omogočila tudi sprožitev protiofenzive, "ki napreduje".

Glede poročanja ameriških medijev, da nameravajo ZDA Ukrajini dobaviti kasetne bombe, je dejal, da o tem, kaj bo poslala, odloča vsaka članica posebej. Je pa poudaril, da kasetne bombe uporabljata obe strani v konfliktu, pri čemer jih Rusija uporablja za invazijo, Ukrajina pa za obrambo.

Dva odstotka BDP-ja bosta po novem spodnja meja

Z rusko agresijo na Ukrajino je povezana tudi krepitev Natove "obrambne in odvračalne drže". Stoltenberg je napovedal, da bodo voditelji potrdili novo zavezo o obrambnih izdatkih, v skladu s katero bosta dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) spodnja, in ne več zgornja meja. Kako točno bo definirana, se zaveznice še niso dogovorile, je pojasnil.

"Vendar pa je prav toliko kot to, da napredujemo pri definiciji zaveze, pomembno dejstvo, da so zaveznice dejansko povečale obrambne izdatke. Zaveza se ne kaže samo v besedah, ampak tudi v dejanjih," je poudaril generalni sekretar Nata.

Danes objavljene ocene kažejo, da se bodo izdatki evropskih članic in Kanade letos povečali za 8,3 odstotka, kar je po Stoltenbergovih navedbah največ v nekaj desetletjih. Obrambni izdatki se bodo povečali že deveto leto zapored.

Letos bo 11 od 31 članic za obrambo namenilo dva odstotka BDP-ja ali več, prihodnje leto pa se bo to število še precej povečalo. Slovenija bo glede na danes objavljene ocene zavezništva letos za obrambo namenila 1,35 odstotka BDP-ja.

Zelenski na vrhu v Vilni pričakuje enotnost

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski medtem nadaljuje mini turnejo po tujih državah. Po tem, ko je obiskal Bolgarijo in Češko, se je danes mudil na Slovaškem.

Na skupni konferenci s slovaško predsednico Zuzano Čaputovo je sporočil, da na vrhu Nata v Vilni pričakuje enotnost med članicami in da želi videti konkretne korake na poti Ukrajine k pridružitvi. Pričakuje tudi razprave o dodatnih paketih vojaške pomoči in varnostnih jamstvih za Ukrajino.

Čaputova je dejala, da bi na vrhu morali Ukrajini ponuditi jasno sliko glede pridruževanja in dodala, da je glede članstva Ukrajine v Natu vprašanje "kdaj" in ne "če".

Zelenski v Pragi: Želimo signal o povabilu v zavezništvo

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je bil v četrtek na krajšem obisku v Pragi, kjer je po srečanju s češkim predsednikom Petrom Pavlom dejal, da želi Ukrajina na vrhu Nata prihodnji teden dobiti jasen signal o povabilu v zavezništvo.

"Kaj bi bilo za nas idealno? Želimo prejeti povabilo v Nato," je ob četrtkovem obisku v Pragi pred prihajajočim vrhom Nata dejal Zelenski in dodal, da je zdaj čas, da zavezništvo dokaže svojo iskrenost, enotnost in pogum.

Hkrati je ukrajinski predsednik priznal, da do tega vprašanja v nekaterih državah obstaja odpor in da se določeni narodi v Evropi še vedno ozirajo k Moskvi, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Češki predsednik Pavel: Ukrajina bi morala po koncu vojne začeti pogajanja

Češki predsednik in nekdanji general Nata Petr Pavel je po srečanju z Zelenskim dejal, da bi morala Ukrajina takoj po koncu vojne začeti pogajanja za vstop v zavezništvo. Dejal je, da je to pomembno tudi za varnost Češke, ki se bo po njegovih besedah zavzela tudi za hiter začetek pristopnih pogajanj za članstvo Ukrajine v EU-ju.

Ob tem je pozdravil prizadevanja ukrajinske vojske na bojišču v boju proti ruskim silam in dejal, da je Ukrajina "ne le začela protiofenzive, ampak tudi pokazala, da Rusija ni tako močna, kot se je poskušala prikazati", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Tudi Zelenski je ob tej priložnosti spregovoril o poteku ukrajinske protiofenzive in dejal, da sicer poteka počasi, vendar pa ukrajinske sile po njegovih besedah napredujejo, medtem ko se ruske umikajo.

Ukrajinski predsednik se je danes sestal še s češkim premierjem Petrom Fialo, ki je obljubil dodatno vojaško pomoč Ukrajini, Zelenski pa je dejal, da Ukrajina za učinkovit boj z ruskimi silami potrebuje orožje dolgega dosega. Dodal je, da je odločitev o dobavi tega odvisna izključno od Washingtona.

Zelenski je Prago obiskal v okviru krajše evropske turneje, s katero želi okrepiti podporo ukrajinskim prizadevanjem v vojni in za vstop v Nato pred vrhom zavezništva.

Napredek ukrajinskih sil okoli Bahmuta

Ukrajinske oborožene sile so na območju vasi Kliščijivka v bližini mesta Bahmut na vzhodu Ukrajine dosegle delni uspeh in utrjujejo svoje položaje, je po poročanju nemške tiskovne agencije DPA povedal tiskovni predstavnik ukrajinskega generalštaba Andrij Kovalev.

Vas Kliščijivka južno od Bahmuta je pomembna točka na tem delu bojišča, ki pa je Ukrajincem po navedbah ruskih virov doslej ni uspelo zavzeti.

Ukrajinska vojska prav tako izvaja pritisk na ruske enote severno od Bahmuta, je še povedal Kovalev. Tiskovni predstavnik vzhodnega poveljstva ukrajinske vojske Sergej Čerevatij je dodal, da so ukrajinske enote uspešno premaknile bojno črto za en kilometer.

Kijev tako znova nakazuje, da ukrajinska protiofenziva postopoma napreduje, kot je v četrtek ob obisku v Pragi dejal tudi Zelenski, čeprav se ruska poročila o spopadih v okolici Bahmuta razlikujejo od ukrajinskih.

Poročil z obeh strani sicer ni mogoče neodvisno preveriti.

V Lvovu je bilo ubitih najmanj deset ljudi

Ruski raketni napad na stanovanjsko naselje v mestu Lvov na zahodu Ukrajine v sredo zvečer je po zadnjih podatkih zahteval najmanj deset življenj. Župan mesta Andrij Sadovij je na Telegramu sporočil, da so truplo desete žrtve našli danes zjutraj pod ruševinami stanovanjskega poslopja. Oznanil je tudi konec iskalne operacije.

Ukrajinsko notranje ministrstvo pa je medtem sporočilo, da je bilo v napadu ranjenih 42 ljudi, med njimi trije otroci. Na videoposnetkih je videti, da so bila v napadu popolnoma uničena zgornja nadstropja velikega stanovanjskega bloka z več vhodi. Skupno je bilo poškodovanih 35 poslopij.

Župan Sadovij je poudaril, da je bil to največji napad na civilno infrastrukturo v Lvovu od začetka ruske invazije na Ukrajino februarja lani. V mestu so razglasili dvodnevno žalovanje.

Zelenski pa je že v četrtek obljubil, da se bo Ukrajina na napad ustrezno odzvala.

Po podatkih ukrajinskih zračnih sil je Rusija v napadu uporabila manevrirne rakete tipa kalibr ruske vojne mornarice, ki jih je izstrelila s Črnega morja. Sporočili so, da so uničili sedem od desetih ruskih raket.

Lvov je od meje s Poljsko oddaljen samo 70 kilometrov. V mestu, ki je imelo pred vojno 720.000 prebivalcev, zdaj živi tudi veliko Ukrajincev, ki so pred spopadi pobegnili z vzhoda države.