Zelenski je v nedeljo v večernem nagovoru pohvalil ukrajinske vojake in prvič navedel tudi konkretni cilj njihovega vdora v Rusijo. "Naša glavna naloga v obrambnih operacijah je uničiti čim več ruskega vojnega potenciala in izvesti čim več protiofenzivnih akcij. Te vključujejo tudi vzpostavitev tamponskega območja na ozemlju agresorja. Vse, kar povzroča izgube ruski vojski, ruski državi, njihovemu vojaškoindustrijskemu kompleksu in gospodarstvu, pomaga preprečiti širjenje vojne in nas približa pravičnemu koncu te agresije," je dejal ukrajinski predsednik.

Po trditvah Zelenskega ukrajinske sile v Kurski oblasti krepijo svoj položaj.

Nato je Zelenski še dejal, da so mu generali sporočili, da ukrajinske sile v Kurski oblasti "dosegajo svoje cilje". "Danes zjutraj smo znova dopolnili sklad za izmenjavo (vojnih ujetnikov)," je še dodal.

Ukrajina je namreč od začetka ofenzive zajela več ruskih vojakov, ki jih namerava izmenjati za ukrajinske ujetnike. Moskva medtem poroča, da je zajela 19 ukrajinskih vojakov.

Po besedah Zelenskega ukrajinske sile v Kursku nadzorujejo več kot 1250 kvadratnih kilometrov ozemlja in 92 naselij.

Zahodne zaveznike je pozval, naj Ukrajini dovolijo uporabo zahodnega orožja globoko v Rusiji. Pomanjkanje tega dovoljenja je označil za glavni razlog, da Ukrajina na vzhodni frontni črti ne more ustaviti napredovanja ruskih enot.

Tarča ukrajinskih napadov še en most čez reko Sejm

Ukrajinske sile so na rusko ozemlje nepričakovano vdrle pred nekaj manj kot dvema tednoma. Po zadnjih navedbah Kijeva Ukrajina nadzoruje več kot 80 krajev in 1500 kvadratnih kilometrov ozemlja v Kurski oblasti.

V nedeljo je Kijev poročal o uničenju že drugega mostu v oblasti, s čimer želijo okrniti dobavne poti ruske vojske.

Glede na navedbe ruskih vojaških blogerjev so Rusiji zaradi uničenja mostov ostale omejene možnosti za prečkanje reke Sejm, Moskva pa navaja, da so zaradi tega motene evakuacije prebivalcev z območja. Oblasti so v nedeljo zatrdile, da poskušajo ukrajinsko vojsko pri več naseljih potisniti nazaj.

V ponedeljek pa je ruski preiskovalec potrdil, da so ukrajinske sile v Kurski oblasti v nedeljo zadele in poškodovale še tretji most čez reko Sejm.

Sorodna novica Lampreht: Kar koli se v Rusiji zgodi, Kremelj skuša ustvariti vtis, da je oblast še vedno trdna

Napad na skladišče goriva

Kijev izvaja tudi napade na rusko energetsko infrastrukturo na ruskem ozemlju ob meji z Ukrajino. V enem takih na skladišče goriva v mestu Proletarsk v ruski regiji Rostov v nedeljo zjutraj je izbruhnil požar.

Pri gašenju v naftnem obratu, ki ga je zadel ukrajinski letalnik, je bilo poškodovanih 41 gasilcev, je na Telegramu sporočil guverner Rostova Vasilij Golubev. Dodal je, da gasilci nadaljujejo gašenje požara.

Oblasti v Proletarsku so zaradi razsežnosti požara danes razglasile izredne razmere in poklicale dodatne zdravnike za pomoč pri zdravljenju poškodovanih.

Ušakov: Moskva ni pripravljena na pogovore s Kijevom

Svetovalec ruskega predsednika Vladimirja Putina, Jurij Ušakov, je sporočil, da Moskva še vedno ni pripravljena na začetek mirovnih pogovorov s Kijevom, a da Kremelj ne umika mirovnega predloga, ki ga je pred kratkim predstavil Putin.

Ruske sile z uspehi na vzhodni fronti

Zelenski je v nedeljo ponovil tudi poziv zahodnim zaveznicam k hitrejši dobavi orožja in streliva. Rusija namreč na vzhodu Ukrajine stopnjuje pritisk na ukrajinsko vojsko, njene sile so po navedbah obrambnega ministrstva zasedle še eno vas v Doneški oblasti. Gre za naselje Sviridonivka, 15 kilometrov od mesta Pokrovsk, ki leži na ključni poti za oskrbo ukrajinskih enot in mest na vzhodni fronti in je že dolgo tarča ruske vojske.

V ponedeljek pa je Moskva sporočila, da so njene enote osvojile tudi mesto Zalizne v Doneški oblasti. Gre za enega največjih krajev, ki so jih ruske sile zavzele v zadnjih tednih. Pred začetkom ruske invazije v Ukrajini februarja 2022 je v njem živelo okoli 5000 ljudi.

Guverner Donecka Vadim Filaškin je medtem danes odredil evakuacijo otrok in njihovih staršev iz Pokrovska in približno ducata okoliških vasi. Odločitev je označil za nujno in neizogibno in dodal, da na območju, za katero je odredil evakuacijo, živi več kot 53.000 ljudi, od tega skoraj 4000 otrok.

WHO: V Ukrajini že 1940 napadov na zdravstvene ustanove

Od začetka ruske agresije proti Ukrajini februarja 2022 je bilo 1940 napadov na zdravstvene ustanove in osebje v Ukrajini, je danes objavila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Gre za največje število, ki ga je zdravstvena organizacija zaznala v kateri koli humanitarni krizi na svetu, so sporočili.

Po podatkih WHO-ja je 86 odstotkov takšnih napadov prizadelo zdravstvene ustanove, pri čemer velik delež takih napadov vključuje težko orožje. Poleg tega so se napadi na zdravstvene ustanove, opremo in osebje v Ukrajini v zadnjih mesecih močno okrepili.

Lani je bilo dokumentiranih 24 smrti med zdravstvenimi delavci in bolniki, medtem ko je samo v prvih sedmih mesecih in pol letošnjega leta zaradi napadov na ukrajinsko zdravstveno oskrbo umrlo skupno 34 ljudi, kažejo podatki WHO-ja.

"Zdaj imamo opravka z večjim obstreljevanjem civilne infrastrukture kot prej. Izgubljamo sodelavce – zdravnike, medicinske sestre, reševalce," je dejal predstavnik urada WHO-ja v Ukrajini Jarno Habicht.

Od začetka vojne v Ukrajini je bilo v napadih na zdravstvene ustanove in osebje skupno ubitih 166 ljudi in 514 ranjenih, je še sporočil WHO v izjavi, objavljeni ob današnjem svetovnem dnevu humanitarnosti, ki je posvečen humanitarnim delavcem.