Predsednica Hrvaške in predsednik Srbije bosta vladam predlagala, da si vzameta dve leti časa za dvostransko reševanje spora o meji, če dogovora ne bo, pa naj bi poiskali mednarodno sodno posredovanje, sta sporočila po srečanju.

Grabar Kitarovićeva in Vučić sta na skupni novinarski konferenci v uradu hrvaške predsednice poudarila, da se nista pogovarjala o "bremenih zgodovine", ampak sta poskusila iskati pot v prihodnost, ki bo zagotovila varnost in blaginjo vsem državljanom.

Hrvaška predsednica se je zavzela za nadaljevanje pogovorov. Državi sta po njenih besedah sposobni dvostransko reševati odprta vprašanja brez mednarodnih pritiskov. Dejala je, da se z Vučićem nista strinjala v mnogih odprtih vprašanjih med državama, a je določene premike mogoče pričakovati pri iskanju pogrešanih oseb iz vojne na Hrvaškem.

Srbska delegacija je danes posredovala podatke o usodi treh oseb hrvaške narodnosti, izročili so tudi matične knjige iz kraja Dvor na Hrvaškem.

Zahvala za uveljavljanje subotiške deklaracije
Grabar Kitarovićeva se je zahvalila Vučiću zaradi uveljavitve sklepov iz subotiške deklaracije, s katerimi so izboljšali življenje hrvaške skupnosti v nekaterih delih Vojvodine, a pričakuje premike tudi glede udeležbe predstavnikov hrvaške manjšine v parlamentarnem življenju Srbije na državni in lokalni ravni.

Poudarila je, da Hrvaška podpira prizadevanja Srbije za vstop v Evropsko unijo in da so dobri odnosi med državama ključni tudi za varnost na jugovzhodu Evrope. Prav tako je dejala, da ni treba dovoliti osebam s političnega roba, da bi narekovali odnose med državama.

Vučić za mejo po strugi Donave
Vučić je med drugim izjavil, da imata državi popolnoma različna stališča, ko gre za reševanje spora o meji ob Donavi. Hrvaška vztraja pri katastrskih mejah, Srbija pa si prizadeva za sredinsko črto po strugi Donave.

Srbski predsednik je poudaril, da bosta državi zahtevali pomoč mednarodnih sodnih in arbitražnih teles, če jima v dveh letih ne bo uspelo dvostransko rešiti spora o meji, ker gre za eno ključnih odprtih vprašanj. Ne pričakuje, da bo Hrvaška ovirala srbska pristopna pogajanja z EU-jem.

V Srbiji so se po njegovih besedah dogovorili, da v naslednjih sto dneh srbski predstavniki ne bodo žalili Hrvaške niti njenih predstavnikov, da bi tudi tako poskusili ustvariti ozračje za izboljšanje odnosov. Povedal je, da se ni obremenjeval z današnjimi protesti proti njegovemu obisku v Zagrebu. Še enkrat je poudaril, da ni četnik in da nihče iz njegove družine v zgodovini ni bil četnik in tudi nihče ni storil vojnih zločinov.

Zahvalil se je Grabar Kitarovićevi za prisrčen sprejem in odkrite pogovore kot tudi za posredovanje pri organizaciji srečanja z zagrebškim nadškofom Josipom Bozanićem, s katerim se namerava danes pogovarjati o izboljšanju odnosov med katoliškimi in pravoslavnimi verniki v obeh državah.

Kot možnost za sodelovanje v konkretnih skupnih projektih pa sta predsednica in predsednik poudarila posodobitev železniške proge med Zagrebom in Beogradom.

Vučić in Plenković o vojni odškodnini
Srbski predsednik se je po obisku pri predsednici v Banskih dvorih odpravil na delovno kosilo s hrvaškim premierjem Andrejem Plenkovićem, poroča HRT. Pozneje se je Vučić sestal tudi s predsednikom sabora Gordanom Jandrokovićem.

Plenković je za HRT potrdil, da sta se z Vučićem med mnogimi drugimi temami pogovarjala tudi o vojni odškodnini za srbsko agresijo na Hrvaškem. Hrvaški premier je v dnevih pred obiskom večkrat spomnil na temo vojne odškodnine, srbski predsednik pa je dan pred odgovorom napovedal, da za Srbijo ni "tabutem" in da bo Plenković dobil odgovore.

Protesti proti Vučićevemu prihodu
Prvi uradni obisk srbskega predsednika Vučića v Zagrebu spremljajo protesti združenja vdov padlih hrvaških vojakov in vojnih invalidov, ki mu očitajo njegove velikosrbske izjave med vojno na Hrvaškem. Hrvaška policija je iz varnostnih razlogov zjutraj omejila dostop do Trga svetega Marka, kjer so prvotno nameravali protestirati, poroča HRT.

Okoli tisoč protestnikov se je potem zbralo na Trgu bana Josipa Jelačića, ki so Vučiću sporočali, da na Hrvaškem ni dobrodošel, nezadovoljstvo z obiskom pa so izražali tudi z vzliki "izdaja, izdaja", saj naj bi jih predsednica Grabar Kitarović z vabilom Vučiću izdala.

Kot so povedali protestniki, jih ne zanima morebitno Vučićevo opravičilo zaradi vloge v vojni na Hrvaškem, temveč zahteve hrvaških predstavnikov do Srbije, predvsem odškodnina zaradi razdejanja, ki so ga povzročili Srbi med vojno na Hrvaškem, ter odgovornost za genocid na Hrvaškem.

Med protestniki je bilo tudi nekaj saborskih poslancev iz vladajočega HDZ-ja in opozicijskega Mosta neodvisnih list.

Dvodnevni obisk Zagreba
Vučić je v Zagrebu na dvodnevnem obisku na povabilo hrvaške predsednice, s katero sta se že srečala na Pantovčaku. Teme njunih pogovorov so bile razkrivanje usode oseb, ki so izginile leta 1945, vrnitev kulturnih dobrih, ukradenih med vojno, dogovori o pregonu osumljenih vojnih zločincev, položaj manjšin in meja med državama, so sporočili iz predsedničinega urada.

Kot piše spletni portal Hrvaške radiotelevizije, bi moral priti Vučić v Zagreb že konec lanskega leta, a je obisk preložil, ker je bil Zagreb nezadovoljen zaradi postavitve spomenika majorju JLA Milanu Tepiću v Beogradu. Tepić je sodeloval v napadih na Hrvaško.