Podatki nemških televizij še kažejo, da je koalicija krščanskih demokratov (CDU) in krščanskih socialistov (CSU) dobila med 32,5 in 33,5 odstotka glasov, kar je precej manj kot na zadnjih volitvah leta 2013, ko je dobila 41,5 odstotka glasov.

"Vesela sem zmage, ampak ne hodimo kot mačka okoli vrele kaše, pričakovali smo boljši izid," je Angela Merkel dejala svojim privržencem v Berlinu. Po mnenju nemških televizij je CDU/CSU glasove izgubil na račun skrajno desne Alternative za Nemčijo, ki se je prvič uvrstila v parlament, in liberalcev, ki so se po štirih letih tja vrnili. AfD naj bi krščanskim demokratom odvzel milijon glasov, socialnim demokratom pa okoli 400.000.

Za slabši izid Unije je očitno vsaj delno odgovorna bavarska veja stranke, CSU, ki je na Bavarskem glede na izide vzporednih volitev tamkajšnje televizije dobil najmanj glasov po letu 1949, in sicer 38,5 odstotka. Na volitvah leta 2013 je zanjo glasovalo 49,3 odstotka volivcev. "Izid je grenko razočaranje," je dejal vodja CSU-ja Horst Seehofer. Bavarska stranka je bila sicer zelo kritična do politike odprtih vrat za begunce, ki jo je zagovarjala kanclerka.

SPD je glede na izide vzporednih volitev dobil med 20 in 21 odstotki glasov, kar je tudi slabše kot pred štirimi leti, ko so dobili 25 odstotkov glasov. Skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD), za katero je na zadnjih volitvah glasovalo manj kot pet odstotkov volivcev, je zdaj dobila med 13 in 13,5 odstotka glasov in bo tako tretja najmočnejša sila v bundestagu.

V parlament so se vrnili liberalci (FDP), ki so dobili med 10 in 10,5 odstotka glasov in tako več kot podvojili število osvojenih glasov. Leta 2013 je zanje namreč glasovalo 4,8 odstotka volivcev in volivk.

V bundestagu bodo tudi poslanci in poslanke Levice, ki je po vzporednih volitvah dobila devet odstotkov glasov, kar je približno toliko kot leta 2013, in Zelenih, ki naj bi dobili med 9 in 9,5 odstotka glasov, kar je prav tako približno enako kot pred štirimi leti.

Schulz: Katastrofa za demokracijo
Vodja SPD-ja Martin Schulz je po poročanju BBC-ja dejal, da so izidi volitev "katastrofa za demokracijo", povsem pa je zavrnil mogoče nadaljevanje velike koalicije z unijo CDU/CSU. "Popolnoma jasno je, da so naši volivci odločili, da moramo v opozicijo," je dejal.

Schulz je obžaloval doslej najslabši izid svoje stranke na volitvah v bundestag. "Grenek dan za nemško socialdemokracijo," je ocenil izid volitev.

O odhodu SPD-ja v opozicijo so danes spregovorili tudi nekateri drugi njegovi vidni člani. "Za nas se je danes končala velika koalicija," je bila jasna predsednica deželne vlade Mecklenburg-Predpomerjansko Manuela Schwesig. Tudi vodja poslanske skupine SPD-ja v bundestagu Thomas Oppermann je dejal, da bo šla stranka v opozicijo. Kot je dodal, ne pozna nikogar, ki bi si po tako slabem izidu želel nadaljevati veliko koalicijo.

Po objavi vzporednih volitev je Schulz dejal, da skrajno desni AfD ne more biti največja opozicijska stranka v Nemčiji. Izrazil je zaskrbljenost zaradi visoke podpore tej stranki. "Jasno je, da je odločitev sprejeti begunce razdvojila našo družbo. Kar je za nekatere veliko dejanje humanitarnosti, je za druge grožnja. Ni nam uspelo prepričati ljudi, da je Nemčija dovolj močna, da ne bo nikogar pustila za seboj," je dejal.

V petek je Schulz AfD sicer označil za sramoto. "Ta Alternativa za Nemčijo ni nobena alternativa. Je sramota za naš narod," je na predvolilnem shodu poudaril Schulz.

S kom v koalicijo?
Angeli Merkel se tako obeta četrti mandat na čelu vlade, prej pa bo morala oblikovati vladno koalicijo. Glede na to, da dosedanji koalicijski partnerji socialdemokrati napovedujejo odhod v opozicijo, se kot najverjetnejša možnost omenja koalicija z liberalci, ki so se vrnili v parlament, in Zelenimi. To je najverjetnejša koalicija tudi po Schulzevem mnenju, je pa tudi računsko edina mogoča koalicija, s katero bi se lahko zagotovila parlamentarna večina.

Že pred volitvami je Angela Merkel odločno zavrnila možnost sodelovanja z AfD-jem.

AfD-ju na vzhodu več kot 20 odstotkov
Na vzhodu države je AfD po poročanju nemške tiskovne agencije DPA postal celo druga najmočnejša stranka in je dobil več kot 20 odstotkov glasov. Ena izmed vodij stranke Frauke Petry je dejala, da izid pomeni pripravo na "spremembo v vladi" v letu 2021, ko bodo naslednje volitve. Dejala je, da bodo v parlamentu zastopali ideje, kakršne so doslej zagovarjali kot zunajparlamentarna stranka.

Kanclerska kandidatka AfD-ja Alice Weidel pa je napovedala, da bodo zahtevali oblikovanje parlamentarne komisije, ki bo preiskala domnevne kršitve zakonodaje, ki da jih je med prihodom beguncev zagrešila Angela Merkel. Dejala je, da bi morali kanclerki soditi zaradi odločitve, da ne upošteva evropske uredbe, da morajo prosilci za azil prošnjo vložiti v prvi članici EU-ja, v katero pridejo.

Schulz: AfD je sramota za nemški narod
"Ta Alternativa za Nemčijo ni nobena alternativa. Je sramota za naš narod," je na predvolilnem shodu v petek poudaril Schulz. "Upam, da bo veliko ljudi izkoristilo svojo državljansko pravico, se podalo na volišča in okrepilo demokratično prihodnost Nemčije, s tem ko bodo glasovali za demokratične stranke," pa je sporočil ob oddaji glasu.

"Rasizem ni alternativa"
Pred stolpnico v Berlinu, kjer je AfD pričakal volilne izide, se je zvečer zbralo okoli 300 ljudi, ki so protestirali proti stranki. S transparenti so AfD-ju med drugim očitali rasizem. Na enem izmed njih je pisalo "Rasizem ni alternativa". Demonstracije proti AfD-ju potekajo tudi v nekaterih drugih nemških mestih, med drugim v Kölnu in Frankfurtu.

Osrednji nemški judovski svet je izid skrajne desnice označil za največji izziv v zgodovini povojne Nemčije. "Prvič je bila v bundestag izvoljena desničarska populistična stranka, ki močno sovpada z desničarskim ekstremizmom," so navedli. Izrazili so pričakovanje, da bodo "demokratične sile" razkrile pravi obraz AfD-ja in "njegove prazne, populistične obljube".

Višja udeležba
Današnje volitve so prvič po nekaj letih postregle z višjo volilno udeležbo. Na volišča je tako danes odšlo od 75 do 76,5 odstotka volilnih upravičencev, leta 2013 je bila volilna udeležba 71,5-odstotna, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Uradni izidi znani v ponedeljek
Volišča so bila odprta od 8. do 18. ure. Volilna komisija bo uradne izide objavila v ponedeljek. Na tokratnih volitvah so sicer opazili porast povpraševanja za oddajo glasu po pošti in predvidevajo, da bo to storilo rekordno število ljudi. Na zadnjih volitvah je po pošti oddal glas vsak četrti volilni upravičenec.

Nemci izbirajo tako med kandidati kot strankami
Volivci na devetnajstih volitvah v nemški bundestag v 299 okrožjih izbirajo med 42 strankami. Vsak polnoletni nemški državljan ima na voljo dva glasova, enega za neposredno izbiro kandidata iz svojega volilnega okrožja, drugega za stranko, iz Berlina za RTV Slovenija poroča Polona Fijavž.

299 zmagovalcev volilnih okrožij je izvoljenih v bundestag neposredno. V osnovi ima nemški parlament 598 članov, a je imel v zadnji sestavi zaradi zapletenega volilnega sistema 630 članov.