Robertson v depeši s 25. januarja 2005 poroča o "izrecni želji" vlade takratnega premierja Janeza Janše "po zbližanju stališč z ZDA do Iraka" in "pripravljenosti Janševe vlade po okrepitvi transatlantskih odnosov tako bilateralno kot prek Evropske unije".

V eni depeši pa je Robertson leta 2004 predvolilno "kopanje" takratnega predsednika SLS-a Janeza Podobnika v Dragonji označil za "očitno politično akrobacijo".

Nekdanji ameriški veleposlanik Johnny Young je v State Department leta 2004 poročal o nezadovoljstvu Slovenije, ker je bila ob sprejetju v Nato uvrščena v nekdanji sovjetski blok, kamor je Slovenijo ob sprejetju v Nato leta 2004 postavil tedanji ameriški predsednik George Bush. Ameriško politiko je pozval k učenju iz napak, ki ji bo omogočilo "boljše ravnanje s slovenskim javnim mnenjem in političnimi voditelji". Young je omenil tudi "sarkastični" komentar Busheve izjave, da so bili ob ustanovitvi Nata v času hladne vojne narodi teh držav (poleg Slovenije še Estonija, Latvija, Litva, Bolgarija, Romunija in Slovaška) "ujetniki imperija zla".

"Dve strani istega kovanca"
Young je zapisal, da si Američani s takim nepoznavanjem zgodovine delajo slabo uslugo, saj so "Slovenci ponosni na to, da Jugoslavija ni nikoli bila članica Varšavskega pakta". Poleg tega Slovenci po njegovih besedah cenijo, da so bili z jugoslovansko vlogo pri gibanju neuvrščenih na nekakšen način nad sprtima stranema v hladni vojni.

Young je na koncu depeše zapisal, da Slovencem "instinkt nevtralnosti" nalaga izogibanje vojaškim konfliktom, poleg tega pa Nato in Varšavski pakt vidijo kot "dve strani istega kovanca". "To pomeni, da se bo slovenska populacija političnim vprašanjem bližala na drugačen način in bo verjetno imela drugačne refleksne odzive kot pa druge nove članice Nata," je sklenil Young.

Zanimiva je tudi depeša z dunajskega veleposlaništva 28. avgusta 2009, kjer je navedeno, da je premier Borut Pahor zavrnil ponudbo avstrijskega kanclerja Wernerja Faymanna, da bi posredoval med Slovenijo in Hrvaško pri reševanju spora o meji. V njej - zapisana je bila dan po obisku Faymanna pri Pahorju v Sloveniji - so avstrijski diplomati izrazili tudi presenečenje nad Pahorjevo odločenostjo, naj Avstrija končno najde rešitev za desetletja trajajoči spor zaradi dvojezičnih krajevnih napisov.

Najvplivnejših pet
Sicer pa so novoobjavljene ameriške depeše postregle tudi z zanimivim seznamom najvplivnejših žensk v Sloveniji, med katerimi je tudi voditeljica TV Dnevnika Manica J. Ambrožič. Seznam petih najvplivnejših žensk je konec januarja leta 2007 sestavil veleposlanik Robertson. Pri vseh je pripisal tudi njihove službene telefone in naslove elektronske pošte.

Med najvplivnejše Slovenke je Robertson uvrstil nekdanjo generalno tožilko in predsedniško kandidatko Barbaro Brezigar, nekdanjo rektorico ljubljanske univerze Andrejo Kocijančič, direktorico SKB-ja in članico Svetovnega gospodarskega foruma Cvetko Selšek, novinarko RTV Slovenija in voditeljico TV Dnevnika Manico J. Ambrožič ter slovensko psihiatrinjo in direktorico Fundacije Skupaj Anico Mikuš Kos. Med pomembnejšimi ženskami sta omenjeni tudi varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik in upokojena novinarka Manca Košir.
Po ocenah Večera WikiLeaks razpolaga z 836 depešami o Sloveniji, ki so bile poslane od 13. januarja 2004 do 25. februarja 2010. Večina objavljenih depeš sicer govori o slovensko-hrvaških odnosih in dogajanju v povezavi z reševanjem spora o meji, ki se je sklenilo s podpisom arbitražnega sporazuma.