Ena izmed depeš ameriškega veleposlaništva v Stockholmu, ki nosi datum 10. september 2009, ko je bila Švedska predsedujoča Evropski uniji, razkriva, da je takratna švedska ministrica za evropske zadeve in zdajšnja evropska komisarka za notranje zadeve Cecilia Malmström na pogovorih z ameriškim veleposlanikom izrazila mnenje, da je dvostranski spor med Slovenijo in Hrvaško "otročji", vendar je po njenem mnenju vsaj kazal znake rešitve, medtem ko spor med Grčijo in Makedonijo glede imena ne.

Omenjena depeša je prišla dan pred srečanjem slovenskega premierja Boruta Pahorja in hrvaške premierke Jadranke Kosor v Ljubljani, ko sta se dogovorila za deblokado hrvaških pogajanj z EU-jem in za reševanje spora z arbitražo ob pomoči EU-ja.

Arbitražni sporazum je bil podpisan 4. novembra 2009 v Stockholmu, 12. novembra pa je z ameriškega veleposlaništva na Švedskem prišla nova depeša, ki je zadevala slovensko-hrvaške odnose in se jih je v pogovorih z ameriškim veleposlanikom v Stockholmu dotaknil državni sekretar na švedskem zunanjem ministrstvu Frank Belfrage, ki je izrazil prepričanje, da so ZDA v sporu med Slovenijo in Hrvaško "dregnile v osje gnezdo", potožil pa je še, da obe državi povzročata veliko težav tudi Švedski.

Belfrage je napovedal, da bo proces ratifikacije "zelo umazan", vendar pa je bil najpomembnejši korak storjen - pogajanja Hrvaške z EU-jem so sproščena.

Janša ovira, pohvala za Pahorja
Po podpisu arbitražnega sporazuma so si ZDA tudi dejavno prizadevale za njegovo uveljavitev v Sloveniji, o čemer pričata dve depeši z veleposlaništva v Ljubljani. V depeši iz 9. novembra 2009 je tedanji odpravnik poslov Bradley Freden nekdanjo ameriško državno sekretarko Madeleine Albright pred njenim obiskom seminarja Nata v Sloveniji opozoril, da bo največjo oviro sporazumu najverjetneje predstavljal opozicijski prvak Janez Janša.

Freden je predlagal, da bi lahko Albrightova spodbudila predstavnike drugih konservativnih vlad, s katerimi ima Janša osebne stike, da pritisnejo nanj, naj sporazum podpre, "tako kot to delamo mi". Pri tem je ponudil tudi možnost, da uredi srečanje Janše ali pa nekdanjega zunanjega ministra Dimitrija Rupla s kakšnim članom ameriške delegacije.

Albrightovi je tudi predlagal, naj pohvali Pahorja, da mu je uspelo skleniti arbitražni sporazum, in naj ponudi nadaljevanje ameriške podpore obema stranema, vendar nič več kot to. "Preveč vidna vloga ZDA bi lahko spodbudila ugibanja med določenimi deli javnosti, da so arbitražni sporazum Sloveniji 'vsilili' tujci," je zapisal Freden.

Kot ključnega človeka, s katerim se mora Albrightova pogovarjati, je Freden označil predsednika republike Danila Türka. "Türk bi vam lahko najbolje svetoval, kakšno sporočilo naj bi prišlo od vas, tako da bi bilo morda dobro, če bi se z njim ob kosilu o tem posvetovali, glede na to, da bi se o tem lahko pojavilo kakšno novinarsko vprašanje. Kar koli boste rekli, bodo pozorno poslušali na obeh straneh meje," je Albrightovo še opozoril Freden.

Freden se je slovensko-hrvaških odnosov na kratko dotaknil tudi v depeši iz 10. februarja 2010, ko je Slovenijo opisoval ameriškemu senatorju Georgeu Voinovichu pred njegovim prihodom v Slovenijo skupaj s senatorko Jeanne Shaheen. Pri opisu slovenskih politikov je znova opozoril predvsem na Janšo, ki predstavlja "resno grožnjo ratifikaciji" arbitražnega sporazuma. Senatorju je svetoval, naj spodbudi Slovence, da odprejo še preostala poglavja v hrvaških pogajanjih z EU-jem.