Na zasedanju sodelujejo poleg najvišjih kitajskih voditeljev tudi ameriški predsednik Barack Obama, ruski predsednik Vadimir Putin, predsedniki japonske vlade Šinzo Abe in drugi azijski in pacifiški voditelji.
Zasedanje poteka v znamenju izredno ostrih varnostnih ukrepov, za katere skrbi 30 tisoč policistov in skoraj milijon prostovoljcev. Celo zrak v Pekingu je zaradi radikalne omejitve proizvodnje v podjetjih, ki najbolj onesnažujejo okolje, bistveno boljši kot običajno.

Sodeč po uvodnem zasedanju, bodo na sedanjem 21. vrhu držav APEC-a, v katerih živi skoraj polovica svetovnega prebivalstva, ki ustvari več kot polovico svetovnega bruto proizvoda, dosegli kljub velikim političnim razlikam, ki jih delijo, nekatere pomembne dogovore. Že sinoči so tako v navzočnosti kitajskega predsednika Ši Džinpinga in ruskega predsednika Putina podpisali 17 novih gospodarskih sporazumov. Med njimi je tudi sporazum o dodatnih ruskih pošiljkah plina in nafte Kitajski, s čimer bo Rusija v naslednjih 30 letih bistveno zmanjšala svojo odvisnost od izvoza energije v države EU-ja.

Kitajski predsednik je presenetil tudi z napovedjo, da bo Kitajska vložila v sklad za razvoj infrastrukture držav ob nekdanji svilni poti 40 milijard dolarjev. Skrajni cilj te kitajske pobude je vzpostaviti hitro železniško povezavo z Evropo.

Formalno bo glavna tema zasedanja gospodarsko sodelovanje, kjer pa imajo ZDA in Kitajska popolnoma nasprotna stališča. Kitajska si prizadeva, da bi do leta 2025 uvedli po vzoru EU-ja območje proste trgovine, ZDA pa vztrajajo pri ožji brezcarinski skupnosti, iz katere sta izključeni tako Kitajska kot Rusija. Vrh v Pekingu bo tudi prvi mednarodni test predsednika Obama in njegove zunanje politike po porazu demokratov na kongresnih volitvah.

Uroš Lipušček, Radio Slovenija, Peking