44-letni vodja stranke SNS Aleksandar Vučić je v zadnjih dveh letih postal najmočnejši in najvplivnejši politik v državi. V anketah ga podpira več kot 50 odstotkov ljudi. V tem času je okrepil svoje težnje po oblasti, tako da je njegov prevzem položaja predsednika vlade pravzaprav le še vprašanje časa. Od poletja 2012 je zasedal mesto podpredsednika vlade v vladni koaliciji pod vodstvom premierja Ivice Dačića, ki vodi manjšo Socialistično stranko Srbije.

Lansko jesen je Dačić Vučiću v okviru preoblikovanja vlade ponudil položaj premierja, a je ta ponudbo zavrnil, saj je takrat dejal, da premierskega položaja ne bo prevzel, če ne bodo prej izvedli volitev. Priložnost za okrepitev položaja na predčasnih volitvah je dobil januarja letos, ko je Srbija začela pristopna pogajanja z Evropsko unijo. Predčasne volitve sicer niso bile potrebne, saj parlamentarna večina ni bila ogrožena, a je Vučić dejal, da mora srbska vlada izvesti nujno potrebne gospodarske in politične reforme, za kar nujno potrebuje podporo ljudi.

Vučić med kampanjo zasenčil Dačića
Med predvolilno kampanjo je bilo mogoče opaziti popolno prevlado Vučića nad 48-letnim premierjem Dačićem, saj se je kot visoki državni uradnik udeleževal številnih ključnih dogodkov, kot so bili obiski tovarn, ki so odpirale nova delovna mesta. Hrvaška tiskovna agencija Hina je zapisala tudi, da je kampanjo zaznamovalo očitno favoriziranje Vučića in stranke SNS v večini srbskih medijev.

Vučić je med kampanjo zaostril tudi retoriko do opozicije in vodjo največje opozicijske Demokratske stranke (DS) Dragana Đilasa neposredno obtožil ekstremizma ob trditvi, da želi v Srbiji doseči ukrajinski in bosensko-hercegovski scenarij.

Desete volitve v Srbiji, udeležba naj bi bila nekaj nad 50 odstotki
Današnje volitve so desete parlamentarne volitve v Srbiji od uvedbe večstrankarskega sistema in sedme izredne, za 250 poslanskih mest pa se bo potegovalo 19 list s skupno 3.020 kandidati.

Zadnje javnomnenjske raziskave napovedujejo približno 55-odstotno volilno udeležbo nekaj manj kot 6,8 milijona volivcev. Za zdaj kaže, da bo volilna koalicija "Prihodnost, v katero verjamemo" pod vodstvom Vučićeve Srbske napredne stranke, v kateri so še Srbsko gibanje prenove (SPO), Socialdemokratska stranka Srbije (SDPS), Nova Srbija (NS) in Gibanja socialistov, dobila več kot 40 odstotkov glasov.

Politični analitiki ne dvomijo o zmagi SNS-a in napovedujejo možnost, da bo Srbija po desetih letih znova dobila premierja iz stranke, ki bo dejansko zmagala na volitvah. Od leta 2003, ko je bil umorjen tedanji premier Zoran Đinđić, srbskih vlad namreč niso vodili zmagovalci volitev.

Do konca se bo bil boj za drugo mesto
Ni pa še jasno, ali bo Vučićeva koalicija dobila absolutno večino glasov, kar bi bilo dovolj za samostojno vodenje vlade. Vučić je v dneh pred volitvami napovedoval, da SNS tudi ob morebitni absolutni večini vlade ne bo oblikovala sama, kdo so kandidati za partnerstvo v vladi, pa ni želel povedati. Dejal je, da bo o partnerjih razmišljal po volitvah. Analitiki napovedujejo, da se bo vse do konca bil boj za drugo mesto, številne stranke pa se bodo borile tudi za dosego petodstotnega volilnega praga.

Kot napovedujejo raziskave javnega mnenja, bi lahko najbližje SNS-u prišla dozdajšnja koalicijska partnerka v vladi, socialistična stranka premierja Dačića, a se njegovi koaliciji napoveduje kar trikrat manj glasov, približno 14 odstotkov. Demokratski stranki (DS) Dragana Đilasa ankete napovedujejo 9,1 odstotka glasov, narašča pa podpora koaliciji okoli nekdanjega predsednika Borisa Tadića, ki je pred volitvami izstopil iz Demokratske stranke in ustanovil Novo demokratsko stranko. Ta naj bi dobila več kot osem odstotkov glasov.

Volilni prag naj bi znova dosegla tudi Demokratska stranka Srbije nekdanjega premierja Vojislava Koštunice, ki bi tako ostala edina parlamentarna stranka, ki nasprotuje približevanju Srbije Evropski uniji in dialogu s Prištino. Druge stranke ali koalicije so na robu ali pod volilnim pragom.

Srbi od nove vlade pričakujejo predvsem zmanjšanje brezposelnosti
Od nove vlade naj bi volivci pričakovali predvsem otipljive rezultate in ukrepe na področju zaposlovanja in izboljšanja življenjskega standarda. Več kot 80 odstotkov vprašanih v raziskavi Centra za svobodne volitve in demokracijo (CESiD) pričakuje, da bodo prednostne naloge nove vlade zmanjšanje brezposelnosti, povečanje življenjskega standarda, večje pravice delavcev in izboljšanje zdravstva ter socialne varnosti upokojencev. Vprašanja zunanje politike so daleč zadaj, prav tako vprašanje Kosova, ki bi moralo biti prioriteta vlade po mnenju samo petih odstotkov vprašanih.

Volilni molk velja od petka do nedelje zvečer, ko bodo volišča ob 20. uri zaprla svoja vrata. Volišča bodo odprta od 7. ure dalje, Srbi bodo lahko volili na 8.262 voliščih, na Kosovu pa na 90 voliščih. Končne izide naj bi volilna komisija objavila najpozneje do 20. marca.