Ali gre za pietetni obisk, kot navzven svetu pripoveduje Slovenija, ali za pravi delovni obisk, kot je navznoter sporočil uradni Kremelj? Oboje hkrati, pri čemer v Sloveniji vlada želja, da bi bil dogodek videti večji in pomembnejši. Predvsem gre za logičen vrh razvoja spominske slovesnosti ob Ruski kapelici pod Vršičem, ki je stara natanko sto let. Po visokih ruskih cerkvenih dostojanstvenikih in lanskem obisku premierja Dmitrija Medvedjeva je naslednji korak predsedniški obisk Vladimirja Putina.

O pomenu Ruske kapelice in I. svetovne vojne v Rusiji, pomembnosti obiskov pod Vršičem iz Rusije, koliko se sploh govori o Putinovem obisku in kakšno vlogo lahko ima Slovenija kot ruska sogovornica v mednarodni skupnosti smo se pogovarjali z zdajšnjo dopisnico RTV Slovenije iz Moskve Vlasto Jeseničnik in nekdanjim dopisnikom iz Rusije Andrejem Stoparjem.

• Kaj za Rusijo predstavlja Ruska kapelica pod Vršičem?

Vlasta Jeseničnik: Za Rusko kapelico ve v Rusiji zelo ozek krog politikov in cerkvenih dostojanstvenikov, ki se v imenu Ruske pravoslavne cerkve udeležujejo spominske slovesnosti ob kapelici. Tragična usoda ruskih vojnih ujetnikov, ki so med prvo svetovno vojno gradili cesto čez Vršič in zgodba o kapelici, ki so jo v spomin na umrle tovariše leta 1916 zgradili preživeli ujetniki je med zgodovinarji, ki preučujejo zgodovino prve svetovne vojne, tako rekoč neznana. Za Rusko kapelico v Sloveniji je slišalo zelo malo Rusov. Nedavno je v Muzeju novejše zgodovine v Moskvi z razstavo z naslovom Velika vojna v Krnskem pogorju – sinovi Rusije v Julijskih Alpah gostoval Kobariški muzej. Zgodovinarji tega muzeja so povedali, da za tragični dogodek pod Vršičem pred stotimi leti in za kapelico še niso slišali in da večina ruskih zgodovinarjev o njej ne ve nič.

Andrej Stopar: Za samo Rusijo ne prav veliko, ker je I. svetovna vojna v Rusiji povsem drugače tematizirana kot v Sloveniji. Roko na srce, tudi I. svetovno vojno v Sloveniji pobliže spoznavamo ob stoletnici. V obeh državah je bistveno bolj v ospredju II. svetovna vojna. Če pa govorimo o ljudeh, ki jih zanimajo rusko-slovenski odnosi, ti dobro poznajo Rusko kapelico, ker je protokolarno sidrišče Slovenije in Rusije. Ob vsakem diplomatskem srečanju se zagotovo omeni Rusko kapelico. Za meddržavne odnose je gotovo pomembna, ampak širše jo v Sloveniji poznamo, v Rusiji pa ne.

• Kakšno mesto v ruski zavesti, nacionalnem spominu, zavzema spomin na I. svetovno vojno?

Vlasta Jeseničnik: O I. svetovni vojni, njenih žrtvah in herojih se v Rusiji govori in piše precej manj kot o drugi svetovni vojni oz. veliki domovinski vojni, v kateri je bila Sovjetska zveza na strani zmagovalk. Ruski zgodovinarji I. svetovno vojno imenujejo tudi pozabljena vojna ali imperialistična vojna. Za ruski imperij se je I. svetovna vojna končala tragično, z razpadom imperija in državljansko vojno.

Andrej Stopar: Vojna je za Rusijo problematična zaradi več razsežnosti. Po sovjetskem zgodovinopisju, ki je obravnavalo vojno, je označena kot imperialistična vojna, pri čemer carska Rusija ne igra vloge imperija, ki je hotel komur koli žalega storiti. A največja težava vojne je, da so jo Rusi izgubili. Predčasno so izstopili iz nje, izgubili ogromna ozemlja na zahodu, ki so si ga nato v dobršni meri pridobili nazaj. Iz zgodbe niso odšli kot zmagovalci. Predvsem pa se je vojno obdobje končalo z dvema revolucijama: februarsko in oktobrsko v letu 1917. Odvisno od posameznika, kako gleda na sovjetsko obdobje: za marsikoga je revolucionarno obdobje katastrofa, zlasti kako so sovjeti opravili in zradirali z inteligenco, meščansko elito in s tem uničili pomemben del ruske družbe in njenih tradicij, znanja. Za druge, ki so jim bližje zahteve in ideje sovjetov, pomeni I. svetovna vojna začetek preporoda, ki pa se ni končal s fanfarami, temveč propadom 1989-1991. Gre za oddaljeno vojno, spopad v jarkih, na samem obrobju tedanje Rusije. V nasprotju je II. svetovna vojna potekala po osrčju države, še z veliko večjimi žrtvami, največ jih je padlo v Galiciji, današnji Ukrajini. Kljub milijonskim žrtvam skorajda ni spomenikov I. svetovni vojni, ki zanimivo tudi ni označena kot domovinska vojna. Imamo vojno 1812 z Napoleonom, ki je poznana kot domovinska, II. svetovna vojna pa je Velika domovinska vojna.

• Kako pojasniti obisk najvišjih predstavnikov Ruske pravoslavne cerkve, nato lani premierja Dmitrija Medvedjeva in zdaj še predsednika Vladimirja Putina?

Vlasta Jeseničnik: Ruski cerkveni dostojanstveniki, predstavniki zunanjega ministrstva in parlamenta se slovesnosti ob Ruski kapelici udeležujejo vsako leto. Mislim, da kapelica nikoli ni bila zamišljena kot druženje politikov obeh držav na najvišji ravni, na ravni predsednikov držav ali vlad. Lanski obisk premierja Medvedjeva in letošnji predsednika Putina je rezultat intenzivnega lobiranja dela slovenske politike in gospodarstvenikov ter je potrditev dobrih odnosov med državama. Odnosi med Zahodom in Rusijo so zaradi priključitve Krima Rusiji in vojne na vzhodu Ukrajine, v katero je Rusija s podporo proruskim upornikom v nepriznanih republikah Doneck in Lugansk neposredno vpletena, zaostreni. Predsednika države, ki je spremenila meje v Evropi in po mnenju Zahoda ne naredi dovolj, da bi se kriza v Ukrajini rešila, so v politično občutljivem času na obisk povabile redke članice Evropske unije.

Andrej Stopar: Vse je povezano s tem, kako okrogla je obletnica. Če v meddržavnih odnosih razumemo Rusko kapelico kot pomembno temo, je razumljivo, da se ob stoletnici zbere najvišji državni vrh. K pomembnosti in zgoščenosti obiskov iz Rusije je pripomogel politični trenutek. Vem, da si društvo Slovenija-Rusija že dlje časa prizadeva, da ob stoletnici pride sam ruski predsednik. Obiski vodje Ruske pravoslavne cerkve, premierja in zdaj predsednika so prišli v zelo zgoščenem času velikih napetosti z Zahodom. Prišli so v državo Evropske unije na stiku Vzhoda z Zahodom, sicer Slovenija ni najpomembnejša, a prišli so v času, ko preostalih članic praviloma ne obiskujejo oz. iz njih ne prejemajo vabil. Kot Slovenec si vseeno ne bi preveč laskal. Slovenija je dobro zapisana v Rusiji, vsi bodo poudarjali odlične odnose, ki so dejansko dobri, ne glede na sankcije EU-ja in članstvo v Natu. V danih okoliščinah in obveznostih se kaže veliko pripravljenosti za sodelovanje in dialog. Medvladna komisija se redno sestaja, pri nas jo vodi zunanji minister Karl Erjavec, pri Rusih minister za zveze in množične komunikacije Nikolaj Nikiforov. Rusija ostaja pomembna gospodarska partnerica, tudi vpliv slovenskih gospodarstvenikov, ki poslujejo v Rusiji, je opazen na slovensko zunanjo politiko.

• Koliko se v Rusiji sploh govori o obisku Putina v Sloveniji in kakšen pomen se mu pripisuje?

Vlasta Jeseničnik: O obisku Putina v Sloveniji, ki ga je Kremelj uradno potrdil šele v sredo, poročajo tiskovne agencije, kot napoved dogodka je vest o obisku mogoče zaslediti tudi na spletnih straneh časopisov. Omenjajo ga kot pietetni/delovni obisk, med katerim bo Putin odkril spomenik padlim sovjetskim in ruskim vojakom med I. in II. svetovno vojno. Njegovemu obisku v Sloveniji, ki za Rusijo ni pomembna država, mediji za zdaj namenjajo zelo malo pozornosti, v ospredju zunanjepolitičnih analiz in komentarjev je napovedani obisk turškega predsednika Tayyipa Erdoğana in možna oživitev projekta gradnje plinovoda Turški tok.

Andrej Stopar: O tem obisku se ni nič govorilo. Pri tem je treba poudariti, da obiska uradno niso potrdili vse do srede. Dokler ni uradno, se ne govori. Šele nato se začnejo napovedi in objave, drugače je v Slovenijo prišlo že kar nekaj ruskih novinarjev. Sam sem tudi govoril z nekaterimi, seveda pa je logično pričakovati, da bodo ruski mediji poročali predvsem, ko se bo dogodek dejansko zgodil in po njem.

• Bi lahko Slovenija igrala pomembnejšo vlogo pri pomiritvi odnosov Rusija - Zahod?

Vlasta Jeseničnik: Pri pomiritvi odnosov Rusija - Zahod po mojem mnenju Slovenija ne bo igrala nobene vloge. Ti odnosi se bodo urejali v trikotniku Moskva-Berlin-Pariz; pri čemer ne smemo pozabiti, da se bo Evropska unija v prihodnjih mesecih ukvarjala predvsem z brexitom, begunsko krizo, Turčijo in žal zaradi pogostih terorističnih napadov, ki smo jim priča v zadnjih tednih in mesecih, tudi z varnostnimi razmerami na stari celini. Čas je na Putinovi strani. Njegov mandat se končuje leta 2018 in težko je verjeti, da se ne bo potegoval za še en šestletni mandat. Evropska unija je glede sankcij neenotna, glasovi za ukinitev se krepijo. Celo v Franciji in Nemčiji, dveh najpomembnejših članicah Evropske unije, v katerih bodo prihodnje leto predsedniške oz. parlamentarne volitve. Če govorimo o odnosih ZDA - Rusija, so ti zgodba zase. Moskva je ZDA označila za grožnjo nacionalni varnosti in ne glede na to, kdo bo zmagal na novembrskih predsedniških volitvah, hitrega izboljšanja odnosov med Kremljem in Belo hišo ni mogoče pričakovati.

Andrej Stopar: Sam bi si želel predvsem, da bi Slovenija bolje razumela, kaj je Rusija in česa si želi. Da bi si mi sami ustvarili resnično sliko o Rusiji. Ne gre pretiravati s slovenskimi dometi v mednarodni zunanji politiki, obenem pa jih ne gre podcenjevati. EU je družba za zdaj še 28 formalno enakopravnih držav, vsaka ima svoj glas. Slovenija lahko, če bi želela in bi to bil del strategije, odigra vidno vlogo pri tem, da se znotraj struktur EU-ja sliši glas tudi Rusije. Vseeno dvomim, da je to tako odločilna vloga. Če druge članice EU-ja ne želijo, ne bodo slišale ruskih glasov. Vsekakor je Slovenija članica Evropske unije, s katero se je Rusom laže pogovarjati, saj niti ni obremenjena z zgodovinskimi zamerami. Slovenija nima zvezanih rok na številnih področjih, manj je tudi zunanjih posledic. Določene stvari Slovenija zagotovo spravi naprej v Bruslju. Ni zanemarljiva vloga, ne gre pa je precenjevati.

ODMEVI: Nekdanji in sedanj dopisniki iz Rusije o Putinovem obisku