Graditev objekta je tudi v interesu Bruslja, saj bo Hrvaška kmalu postala del 27-terice, 2.400 metrov dolg most pa bi preprečil, da bi bil skrajni jug Dalmacije dostopen le prek ozemlja Bosne in Hercegovine. Povezano ozemlje bi bilo lažje tudi zaradi schengenskih pravil in zagotavljanja fitosanitarnih standardov.

V predštudiji bodo sicer proučili vse odprte možnosti, povezavo juga Dalmacije z preostankom države tako z mostom kot brez njega, pa tudi možnost cestnega koridorja čez ozemlje BiH-a, kar zagovarja Sarajevo. BiH namreč trdi, da bi gradnja mosta ogrozila njen izhod na morje.

Hrvaška za most, BiH za koridor
Kot je dejala hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić, je odobritev evropskih sredstev pozitiven znak, saj bo predštudiji sledila še priprava natančne izvedbe projekta, z njo pa bodo Hrvati lahko kandidirali tudi za evropska sredstva. To naj bi se zgodilo do konca leta. Za gradnjo bi Zagreb lahko dobil tudi do 85 odstotkov sredstev iz Bruslja.

Sabor bo kmalu razpravljal tudi o ratifikaciji mejnega sporazuma z BiH-om, saj se brez rešitve tega vprašanja gradnja mostu na Pelješac ne more začeti. Zagreb sicer ima pravico do gradnje mosta, s katerim bi povezal svoje ozemlje, vendar mora pri tem izpolniti zahtevo, da omogoči neoviran prehod vsem plovilom.

Eden izmed predlogov predvideva tudi, da namesto mosta Hrvaška postavi trajektno pristanišče, saj most po vstopu Bosne in Hercegovine v Evropsko unijo ne bi bil več potreben.

Usoda Dubrovnika
Hrvate skrbi, da bi brez mostu oziroma povezave Pelješca z drugim delom celine največ izgubil turistični biser Dubrovnik. Od 1. julija leta 2013, ko se bo Zagreb priključil EU-ju, bodo morali tujci, ki bodo želeli po kopnem obiskati to zgodovinsko mesto, na razdalji desetih kilometrov kar štirikrat prečkati mejo. Tudi če da EU zeleno luč za gradnjo mostu, pa objekt nikakor ne bo zgrajen v desetih mesecih, torej do pridružitve Hrvaške povezavi.