Pravega razloga, da poteče od dejanskih volitev, ki so vsake štiri leta prvi torek v novembru, lani so bile 4. novembra, do inavguracije, ki bo 20. januarja, dva meseca in 16 dni, ni. Gre le za politično tradicijo, ki se je obdržala od ustanovitve ZDA do danes.

Od izvolitve do inavguracije je preteklo toliko časa, ker je bila pot, ki so jo morali predsednik in njegovi sodelavci iz katerega koli dela države prepotovati do Washingtona, kjer je predsednik svečano prisegel in se preselil v Belo hišo, dolga. Ker niso potovali z letali, so morali vso pot prepotovati s kočijo ali kakšnim drugim prevoznim sredstvom, ki je bilo bistveno počasnejše, kot so prevozna sredstva danes.

Včasih štiri mesece, leta 1933 skrajšali čas
Ameriška ustava je včasih določala, da morajo od izvolitve do inavguracije miniti štirje meseci. Tako so ameriški predsedniki do leta 1937 prisegali šele 4. marca, zato da so imeli uradniki dovolj časa, da so zbrali vso potrebno dokumentacijo in da so kandidati prišli do Washingtona.

Z razvojem komunikacij in transporta so bili štirje meseci za ustoličenje novega predsednika počasi le preveč, obdobje štirimesečnega "brezvladja" pa je postalo nesmiselno in tako so leta 1933 z 20. amandmajem spremenili ustavo ter datum inavguracije postavili na 20. januar, kar je skoraj za polovico manj kot prej. Pravilo, ki so ga določili pred več kot 70 leti, tako velja še danes.

Dva meseca in pol je občutno preveč
Nasprotniki pravila se pritožujejo, da sta dva meseca in pol občutno preveč. Novoizvoljeni predsednik še ne more začeti vladati in ukrepati, stari predsednik pa je z eno nogo tako rekoč že iz Bele hiše in tudi ni več pravi naslov za vodenje države in reševanje težav. Zagovorniki tovrstnega sistema pravijo, da je ta čas namenjen izbiri kandidatov v predsedniškem kabinetu in za natančno preučitev razmer v državi ter določanje temeljnih politik in smernic mandata, a večina predsednikov to naredi že prej in za to ne potrebuje več kot dveh mesecev.

Številni strokovnjaki v ZDA se zavzemajo, da bi skrajšali čas med izvolitvijo in inavguracijo in ta dan prenesli na prvi petek v decembru. V časopisu Legal Times so pred kratkim zapisali: "Naši očetje so nam dali politično odgovornost. Ko je predsednik izvoljen, je edina demokratična stvar, ki jo lahko naredimo, da takoj začne svoje delo."

Razmere leta 1933 podobne današnjim
Tako kot je bilo težko leta 1933, ko se je Franklin D. Roosevelt spopadal z gospodarsko krizo in so z amandmajem premaknili datum inavguracije na januar, se s podobnimi razmerami danes spopada Barack Obama. Država in ves svet sta v recesiji, ZDA nujno potrebujejo trdo roko, ki jih bo popeljala iz krize, a morajo Obama in njegovi sodelavci čakati, da bodo lahko začeli reševanje države.

Časa za spremembo sistema je za Baracka Obamo zmanjkalo, a pozivi k temu, da bi datum inavguracije premaknili na zgodnejši datum, zagotovo ne bodo pojenjali. Čas med izvolitvijo in trenutkom, ko lahko predsednik resnično prevzame stvari v svoje roke, je predolg in 44. ameriški predsednik in njegova administracija bosta morala pritisniti na zakonodajalce, da znova spremenijo ustavo ter premaknejo datum inavguracije na december ali na 3. januar, ko delo začne novi kongres. Američani upajo le, da zaradi starih pravil letos za njihovo državo še ne bo prepozno.

Brina Tomovič
brina.tomovic@rtvslo.si