Pod delovne obveznosti Dierka Borstela, politologa iz Dortmunda, že 15 let sodi tudi svetovanje skupnostim po vsej Nemčiji, kako se spopadati z nasiljem in skrajnodesničarskim ekstremizmom. A Borstel je zelo kritičen do obnovljenih (podobne pobude so leta 2003 propadle) poskusov prepovedati Nacionalno demokratsko stranko (NPD).

"S prepovedjo stranke bi lahko dali NPD-ju večji pomen, kot si ga zasluži," opozarja Borstel. Prepoved stranke je po njegovih besedah eden najekstremnejših ukrepov, ki jih lahko sprejme demokracija, Nemčiji pa nikakor ne grozi državni udar, ki bi ga povzročil NPD.
Borstel zato razpravo o prepovedi stranke vidi bolj kot dajanje prevelike pozornosti sicer šibki skupini. "NPD je trenutno stranka v upadanju," je strokovnjak za ekstremizem povedal za Deutsche Welle. Borstel ob tem izpostavlja upad članov in vpliva kjer koli v Nemčiji, še celo znotraj desnice. "Še celo v NDP-jevih središčih, kot je Saška, imamo cele skupine, ki zapuščajo stranke."
Spremeniti miselnost
Po podatkih nemških obveščevalnih služb je NPD lani štel okoli 6.300 članov in kljub trendu upadanja ostaja največja skrajno desna stranka v Nemčiji. A uspeh stranke pri volivcih je zelo omejen. Na zveznih volitvah leta 2009 je NPD dobil le 1,5 odstotka glasov, s tem pa stolčke v parlamentu v le dveh zveznih deželah: Saški in Mecklenburgu-Zahodni Pomeraniji.
Skrajneži uporabljajo parlament kot platformo za ubeseditev svojih idej, pravi Borstel. On zagovarja boj proti njihovim nazorom na isti način, kot učijo učitelje, kako naj se spopadajo s skrajnimi dijaki - z močjo argumentov, ne pa, da jih zgolj utišajo.
Avtor Robert Ackermann se strinja, da je NPD politično šibek. V svoji knjigi Warum die NPD keinen Erfolg haben kann (Zakaj NPD ne more uspeti) primerja stranko z drugimi uspešnimi desničarskimi strankami po Evropi. Po njegovi oceni se stranka razlikuje glede na vezi njenih članov z nacistično preteklostjo Nemčije in glede na njihov poudarjen protisemitizem. Ackermann še izpostavlja, da stranki trenutno manjkajo karizmatični politični voditelji.
Prepoved stranke sicer podpira, čeprav ne predstavlja dejavne grožnje nemški demokraciji. "Gre za retoriko iste ideologije, ki je vodila do vrste neonacističnih umorov," je spomnil na lansko odkritje ksenofobnih umorov, ki so pretresli Nemčijo. Razen omenjenih umorov najmanj 10 priseljencev strokovnjaki ocenjujejo, da je bilo od leta 1990 še 180 žrtev skrajnodesničarskega nasilja. V stranki je mnogo takih članov, ki lahko postanejo v vsakem hipu nasilni, trdi Ackermann.
Vladna podpora
Istočasno pa NPD - kot vse nemške stranke, ki dosežejo določen prag glasov - prejema vladno podporo 1,5 milijona evrov letno, kar se zdi Ackermannu "preprosto absurdno". Denar, ki ga stranka prejme kot standardno kompenzacijo za svojo volilno kampanjo, je med glavnimi argumenti tistih, ki podpirajo prepoved NPD-ja.
Borstel se strinja, da se mora pritok denarja ustaviti. A vztraja, da bi morali to doseči z odvračanjem volivcev od stranke, s čimer bi NPD-ju onemogočili zadostni volilni prag. Ob tem pa še opozarja, da večina skrajnodesnih strank tako ali tako ni odvisna od takega financiranja. Na Saškem naj bi tako precej več v blagajno NPD-ja prinesli prodaja zgoščenk, koncerti in druge podobne stvari.
"Represija vedno vodi v inovacije," meni Borstel in dodaja, da skrajna desnica s prepovedjo ne bo kar izginila, ampak bi se lahko preprosto pojavila pod drugim imenom, kot se je že zgodilo v preteklosti.
Večina Nemcev (skoraj 75 odstotkov) prepoved NPD-ja podpira, a je med njimi veliko takih, ki menijo, da bi imela prepoved večinoma zgolj simboličen pomen. Tako manj kot tretjina vprašanih misli, da bi bila prepoved učinkovit način za ustavitev skrajnodesničarske ideologije.