Medtem ko v Washingtonu opozarjajo na zlorabe človekovih pravic po svetu, izvoz orožja – ameriško zunanje ministrstvo to označuje kot znak ameriškega partnerstva – narašča. Komercialna prodaja orožja, ki jo je pregledalo ministrstvo, je leta 2011 znašala 44,28 milijarde dolarjev, kar je za 10 milijard dolarjev več kot leto prej.

Prihodnje leto naj bi prodaja narasla še za 70 odstotkov, pravijo na ministrstvu. S temi prodajami in prodajo orožja ameriške vlade drugim vladam, ki jo nadzira Pentagon, so ZDA največji izvoznik večjega konvencionalnega orožja na svetu, pravi Mednarodni inštitut za raziskovanje miru s sedežem v Stockholmu. Sledijo Rusija, Francija in Kitajska. Največji delež povečanega izvoza ameriškega orožja gre na račun večje prodaje v Savdsko Arabijo, Brazilijo in Indijo.

ZDA prodale orožje v 173 držav
Tri države z zgodovino zatiranja demokratičnih disidentov v zadnjem letu – Alžirija, Egipt in Peru – so pred kratkim prejele ameriško strelno orožje, oborožena vozila in predmete iz kategorije, ki vključuje kemikalije in sredstva za nadziranje protestov, kot je solzivec. State Department je potrdil, da so ameriški solzivec vse do konca lanskega novembra dostavljali Egiptu, ni pa želel potrditi, da so ga poslali tudi v Alžirijo in Peru.

Poročilo ameriškega zunanjega ministrstva o vojaški pomoči navaja, da so ZDA v zadnjem fiskalnem letu odobrile prodajo orožja 173 državam, med njimi tudi Sloveniji (za 3.421.134 dolarjev) ter takim, ki imajo velike težave s spoštovanjem človekovih pravic – Združenim arabskim emiratom, Katarju, Izraelu, Džibutiju, Hondurasu, Savdski Arabiji, Kuvajtu in Bahrajnu. Ministrstvo pravi, da so bile številne prodaje orožja Bahrajnu in Alžiriji odobrene še pred začetkom arabske pomladi. Poleg tega, pravijo, je del izvoženega orožja namenjen ameriški vojski, ki je nastanjena v tujini.

Omejene le prodaje orožja med vladami
Noben zakon ne zahteva, da lahko ameriško orožje izvažajo le v države, ki jih State Department v svojem letnem poročilu o stanju človekovih pravic označi, da dobro ravnajo s svojimi državljani. Obstaja sicer omejitev, znana kot Leahyjev zakon, sprejeta leta 1997, ki prepoveduje ameriško pomoč specifičnim vojaškim ali policijskim enotam, ki naj bi bile odgovorne za zlorabe človekovih pravic. A zakon se nanaša le na neposredne prodaje vlad vladam, ki jih nadzira obrambni oddelek in so ločene od komercialne prodaje pod nadzorom zunanjega ministrstva. To pomeni, da se Leahyjev zakon nanaša na prodajo obrambnega ministrstva drugim vladam, ki je lani znašala 34,8 milijarde dolarjev, ne pa na komercialno prodajo, ki je lani dosegla že omenjenih 44,28 milijarde dolarjev.

ZDA Rusijo obtožile prodaje orožja Siriji
Organizacije, kot je Amnesty International, opozarjajo, da bi morali obstajati strožji procesi za nadziranje poti in končnega cilja prodanega orožja. State Department poudarja, da se številni kosi orožja, ki jih izvažajo tujim vojskam, uporabljajo samo za zunanjo obrambo, in ne za notranje zatiranje.

Vprašanje prodaje orožja državam, vpletenim v notranji konflikt, je pred kratkim sprožila ameriška zunanja ministrica Hillary Clinton, ki je Rusijo obtožila dobave vojaških helikopterjev režimu sirskega predsednika Bašarja Al Asada, saj naj bi to orožje uporabili proti sirskemu ljudstvu. "V Sirijo ali kamor koli drugam ne dobavljamo ničesar, kar se uporablja v boju z miroljubnimi protestniki, v nasprotju z ZDA, ki redno pošiljajo takšna specifična sredstva državam v regiji," ji je odvrnil vodja ruske diplomacije Sergej Lavrov.

Sporazum o letnih poročilih o prodaji orožja
V Združenih narodih naj bi julija razpravljali o svetovnem sporazumu, ki bi zahteval letna poročila vseh držav o vrednosti in tipu orožja, ki ga izvažajo. Predstavniki ZDA so dejali, da bi sporazum, ki naj bi ga potrdili do konca prihodnjega meseca, druge države prisilil k deklaracijam, primerljivim temu, kar State Department že dela v svojem letnem poročilu o vojaški pomoči.