Od glasovanja v nihajočih državah, ki niso tradicionalno demokratske ali republikanske, pa bo odvisno, ali se bo v Belo hišo vrnil 78-letni Trump ali pa bodo Američani s 60-letno Harris dobili prvo predsednico v zgodovini. Javnomnenjske ankete tik pred volitvami kažejo, da sta kandidata v nihajočih državah Pensilvanija, Michigan, Wisconsin, Georgia, Arizona, Nevada in Severna Karolina izenačena, razlike med njima se gibljejo v okviru statistične napake.

Harris je zadnji predvolilni shod pripravila v Filadelfiji v Pensilvaniji, kjer je izrazila prepričanje, da je čas za novo generacijo voditeljev. "Trenutek je na naši strani. Zmagali bomo. Nocoj končajmo tako, kot smo začeli: z optimizmom, z energijo, z veseljem," je sporočila. "To bi lahko bila ena najtesnejših tekem v zgodovini – pomemben je vsak glas," je še dejala.

Tudi Trump je zadnji predvolilni dan nastopil v Pensilvaniji, ki od vseh sedmih nihajočih držav ponuja največje število elektorskih glasov.

"Na to smo čakali štiri leta," je na shodu v Pittsburghu napovedal vrnitev v Belo hišo. V svojem govoru se je osredotočil na gospodarske teme in množico posvaril, da Američane v primeru izvolitve Harris čaka gospodarska beda. Slikal je tudi apokaliptično podobo ZDA, ki bodo preplavljene z migranti, ki jih je označil za divjake in živali.

Zadnji govor je imel Trump v mestu Grand Rapids v Michiganu, od koder se bo nato odpravil na svoj dom v Palm Beachu na Floridi, kjer bo tudi glasoval in čakal na izide volitev. Na oder je pripeljal več družinskih članov, med katerimi pa je manjkala njegova žena Melania.
"Z vašim jutrišnjim glasom lahko rešimo vse težave, s katerimi se spopada naša država, in popeljemo Ameriko – dejansko svet – v nove višave slave," je dejal množici.

Glede na to, da sta kandidata v ključnih zveznih državah izenačena, je težko napovedati, kdaj bo znano, kdo se bo januarja vselil v Belo hišo. Zmagovalca v ZDA tradicionalno razglasijo mediji na podlagi izidov vzporednih volitev, ko postane jasno, da je eden od kandidatov osvojil dovolj elektorskih glasov.

Američani predsednika ne volijo neposredno, temveč prek elektorjev. Vsaka zvezna država ima določeno število elektorjev, odvisno od števila prebivalcev države. Za zmago na predsedniških volitvah mora kandidat osvojiti najmanj 270 od skupaj 538 elektorskih glasov.

Musk pozval moške na volišča

Vodja demokratske analitične družbe TargetSmart Tom Bonier je povedal, da je predčasno glasovanje pokazalo na veliko navdušenje med volivci demokratske stranke, med njimi predvsem žensk, medtem ko podobnega porasta niso zaznali med mladimi moškimi, ki so glavna ciljna skupina Trumpove kampanje.

Iz Trumpovega volilnega štaba so sporočili, da je njihovo spremljanje predčasnega glasovanja pokazalo na večjo volilno udeležbo žensk, kar je pomembno, saj je v oktobrski anketi, ki sta jo izvedla Reuters in Ipsos, Harris med volivkami vodila s 50 odstotki, Trump pa je imel 38-odstotno podporo.

"Moški morajo glasovati," se je na omrežju X odzval najbogatejši človek na svetu Elon Musk, ki je med vidnejšimi podporniki Trumpa in tudi med največjimi donatorji njegove predvolilne kampanje.

Sodišče v Pensilvaniji je v ponedeljek zavrnilo tožbo demokratskega tožilca Larryja Krasnerja proti Musku zaradi njegove volilne loterije, v okviru katere volivcem, ki podpišejo njegovo politično peticijo, daje možnost milijona dolarjev nagrade, pri čemer sodnik odločitve še ni pojasnil.

Po podatkih Muskovega odbora za politično akcijo z imenom America PAC, prek katerega tehnološki mogotec izplačuje dobitke, ki so doslej večinoma romali v roke udeležencev Trumpovih zborovanj, je nagrade v znesku milijon dolarjev doslej prejelo 16 ljudi, od tega štirje v Pensilvaniji.

Muska je pravosodno ministrstvo ZDA pred dnevi pozvalo, naj preneha loterijsko shemo, češ da ta verjetno krši zvezno volilno zakonodajo, po kateri je plačevanje državljanom za glasovanje ali registracijo na volitvah protizakonito. Muskova stran trdi, da naključnega dodeljevanja denarja ni bilo in da so bili prejemniki plačani za svojo vlogo ambasadorja PAC-a.

Volivci pred vprašljivo izbiro

Kot je poročal dopisnik RTV Slovenija iz Washingtona Andrej Stopar, sta se oba kandidata med kampanjo osredotočila na osnovne teme, s katerimi sta mobilizirala volilno bazo. "Pri republikancih je to zlasti vprašanje meje in politike priseljevanja, pri demokratih pa pravica do splava in usoda demokracije v ZDA," je pojasnil.

Po besedah Stoparja je za številne vprašljiva dana izbira, saj je Trump dvakrat ustavno obtoženi predsednik, ki ga bremeni civilna obsodba zaradi finančnih priredb, čakajo pa ga še kazenski procesi, tukaj pa so še kapitolska vstaja in izmišljotine o prigoljufani zmagi Joeja Bidna leta 2020.

Sorodna novica Kamala Harris – lahko nekdanja javna tožilka spiše zgodovino in postane prva predsednica ZDA?

Na drugi strani so demokrati tik pred zdajci zamenjali kandidata in Harris tako ni šla skozi postopek primarnih strankarskih volitev, kar pomeni, da zanjo pravzaprav ni glasoval nihče. Da je dobila podporo delegatov na konvenciji, je poskrbel strankin vrh, ki se zaradi taktičnih razlogov tudi ni odločil za odprto konvencijo z volitvami kandidatov za predsedniško nominacijo, ker bi lahko v najbolj kritičnem trenutku privedla do razkola stranke, je še pojasnil Stopar.

Kongresne volitve

Američani bodo volili tudi vseh 435 članov predstavniškega doma, ki imajo dveletni mandat, in tretjino senatorjev, ki imajo šestletni mandat, vsaki dve leti pa jih na vrsto za volitve pride tretjina.

Glede na ankete bi lahko demokrati v predstavniškem domu, ki ga zdaj obvladujejo republikanci, dobili večino, medtem ko imajo v senatu več možnosti za prevzem večine republikanci. V 11 zveznih državah bodo volili guvernerje, poleg tega bo v 41 državah potekalo 147 referendumov.

Po državi poostreni varnostni ukrepi

Ob volitvah je v državi poostrena varnost. Zvezni preiskovalni urad (FBI) je v Washingtonu vzpostavil nacionalno poveljniško mesto, ki bo ves teden 24 ur na dan spremljalo morebitne grožnje. V zveznih državah Nevada, Washington in Oregon so mobilizirali kontingent nacionalne garde, da bi pomagali zagotoviti varen in nemoten dan volitev.

Po podatkih Pentagona je v najmanj 17 državah v pripravljenosti več sto vojakov. Nekatera od približno 100.000 volišč v ZDA so opremljena z gumbi za klic v sili.

Sorodna novica Donald Trump – kako je nepredvidljivi nepremičninski mogotec končal v Beli hiši

V Arizoni na jugozahodu ZDA, ki velja za eno ključnih držav, volilni center v Phoenixu po poročanju medijev spominja na trdnjavo. Opremili so ga z detektorji kovin in oboroženimi varnostniki in obdali z visoko ograjo z bodečo žico. V pripravljenosti so tudi brezpilotni letalniki in ostrostrelci, ki jih bodo namestili na strehah, če bo treba.

Kot je poročal Stopar, so tudi Bela hiša, podpredsedniška rezidenca Naval Observatory in Kapitol v Washingtonu obdani z visokimi zaščitnimi ograjami, povsod je še več policije kot običajno.

Svarilo pred ruskim vmešavanjem

Ameriške obveščevalne službe so pred uradnim začetkom volitev opozorile pred dezinformacijami, s katerimi želi Rusija vplivati na izide. Doslej so že zaznali več primerov lažnih objav, še več pa bi jih lahko sledilo v prihodnjih tednih.

"Rusija je najdejavnejša grožnja. Zlasti z Rusijo povezani akterji ustvarjajo videoposnetke in lažne članke, s katerimi spodkopavajo legitimnost volitev, strašijo volivce pred volilnim procesom in namigujejo, da Američani na podlagi političnih preferenc uporabljajo nasilje drug proti drugemu," so v skupni izjavi v ponedeljek sporočili Urad direktorja nacionalne obveščevalne službe (ODNI), zvezna policija FBI in Agencija za kibernetsko varnost in varnost infrastrukture.

Predvidevajo, da se bodo te aktivnosti nadaljevale na volilni dan in v prihodnjih tednih, najizrazitejši pa naj bi bili poskusi vplivanja na stališča v t. i. nihajočih državah. Poleg Rusije v tem smislu ostaja grožnja tudi Iran, so dodali. Obe državi sta v preteklosti zavrnili tovrstne očitke.

V izjemno razgretem političnem ozračju v ZDA so številni Američani zaskrbljeni, da bi lahko ob robu predsedniških volitev izbruhnili nemiri ali druga nasilna dejanja. Družbeni razkorak še povečujejo lažne novice, polarizirajoči mnenjski prispevki in provokativni videoposnetki na družbenih omrežjih.

ODNI je med drugim kot primer navedel nedavni posnetek, v katerem se lažno prikazuje intervju z osebo, ki govori o volilnih prevarah v Arizoni. Oblasti v zvezni državi so posnetek označile za popolnoma prirejen.