Donald Trump je dejal, da morajo ljudje v ZDA
Donald Trump je dejal, da morajo ljudje v ZDA "priti z ljubeznijo do države". Foto: Reuters

Donald Trump je v četrtek za NBC News dejal, da bo "močna in učinkovita meja" eden od prvih ukrepov njegove administracije, in poudaril, da bo izpolnil svojo predvolilno obljubo o množičnih deportacijah, saj "ne bo imel druge izbire".

Trump je obljubljal, da bo kot predsednik izvedel "največji program deportacij v ameriški zgodovini". "Ne gre za vprašanje cene. V resnici nimamo izbire," je dejal, ko so ga vprašali o stroških njegovega načrta.

Med predvolilno kampanjo je Trump s sodelavci izpostavil primere nasilnih kaznivih dejanj, ki naj bi jih storili "nedokumentirani priseljenci", in ponavljal, da naj bi haitijski priseljenci v Springfieldu v Ohiu jedli hišne ljubljenčke, čeprav je bila trditev večkrat ovržena kot neresnična.

"Izvedli bomo največjo deportacijo v zgodovini naše države in začeli bomo s Springfieldom," je Trump dejal že na začetku leta. Številni priseljenci v Springfieldu imajo začasno dovoljenje za bivanje, Trump pa je obljubil, da jim ga bo preklical.

Za deportacijo bi bilo potrebno sodelovanje različnih zveznih agencij

Trump je v pogovoru za NBC svojo zmago delno pripisal tudi svoji kampanji proti priseljevanju in dejal, da morajo ljudje v ZDA "priti z ljubeznijo do države": "Morajo priti zakonito."

Ni jasno, koliko priseljencev brez dovoljenja za bivanje živi v ZDA. Vršilec dolžnosti direktorja Agencije za priseljevanje in carino (ICE) Patrick J. Lechleitner je julija za NBC News dejal, da bi bila množična deportacija velik logistični in finančni izziv. Za takšen ukrep bi bilo potrebno sodelovanje številnih zveznih agencij, vključno s pravosodnim ministrstvom in Pentagonom, sta dejala dva nekdanja uradnika Trumpove administracije.

Že prvi Trumpov predsedniški mandat je zaznamovala ostra protimigrantska retorika, administracija pa je že takrat skušala v velikem številu deportati priseljence, vendar je naletela na več zakonskih preprek.

Druga Trumpova administracija bo glede velikanske ameriške birokracije zagotovo izkušenejša, navaja časopis USA Today, prav tako pa bo soočena z manj zakonskimi ovirami, saj je Trump v prvem mandatu imenoval več sto sodnikov in s tem preoblikoval sodišča v svojo korist.

V ZDA vložili obtožnico zaradi domnevnega iranskega načrta za atentat na Trumpa

Ameriški zvezni tožilci so na sodišču na newyorškem Manhattnu vložili obtožnice proti osebi, ki naj bi naklepala atentat na novoizvoljenega predsednika ZDA Donalda Trumpa pred torkovimi predsedniškimi volitvami.

Naročnik atentata naj bi bila Iranska revolucionarna garda, poročajo ameriški mediji.

Iranski uradniki naj bi oktobra naročili obtožencu, naj se osredotoči na spremljanje Trumpa in izvedbo atentata. Po navedbah pravosodnega ministrstva ZDA je obtoženec trenutno v Iranu.

Trumpa so o pripravah na atentat ameriški obveščevalci obvestili takoj, ko so za to izvedeli, poroča televizija CNN. Obtoženec naj bi pripravljal napade na ameriške in izraelske državljane v ZDA, 7. oktobra pa naj bi mu Iranska revolucionarna garda, ki je del tamkajšnjih državnih oboroženih sil, naročila, naj se posebej osredotoči le na Trumpa.

V povezanem primeru sta poleg njega obtožena še dva ameriška državljana, ki so ju aretirali v New Yorku. Dvojec so ameriške oblasti pridržale zaradi načrtovanja atentata na ameriško državljanko iranskega rodu.

V sodnih dokumentih je navedeno, da je osrednji obtoženec po naročilu Teherana pridobil mrežo sodelavcev, ki jih je spoznal med prestajanjem zaporne kazni v New Yorku. Sodelavcem, vključno z obtoženima Američanoma, naj bi nato plačeval za spremljanje žrtev, ki so jih iranski uradniki želeli umoriti.

"Na svetu ni veliko akterjev, ki predstavljajo tako resno grožnjo nacionalni varnosti ZDA, kot je Iran. Pravosodno ministrstvo je obtožilo sodelavca iranskega režima, ki je imel nalogo usmerjanja omrežja za atentate na tarče, med katerimi je bil tudi Donald Trump," je sporočil pravosodni minister Merrick Garland.