Na sodišču je priznal, da je v postopku pridobivanja dokumentov lagal, saj ni povedal, da je sodeloval v bojih. Sodišče ga je obsodilo na zaporno kazen v dolžini obdobja, ki ga je od avgusta lani preživel za rešetkami, zdaj pa ga čaka izgon. Kot poroča Deutsche Welle, zanika, da bi bil sam ali njegova enota vpleten v vojne zločine blizu Srebrenice leta 1995.

Po besedah tožilca Justina Herdmana je Dragić trdil, da je bil begunec, ki je med balkansko vojno služil v vrstah paravojaških enot. Za status begunca v ZDA je zaprosil leta 1998, pri čemer je dejal, da je bil žrtev vojne v Bosni in Hercegovini, iz katere da je pobegnil leta 1992. Stalno prebivališče v ZDA so mu odobrili leta 2001.

Dragićev odvetnik je dejal, da se bosanski Srb veseli vrnitve v domovino, hkrati pa dodal, da ne ve, ali ga ob vrnitvi v BiH čakajo sodni postopki.

Tožilci trdijo, da se je zdaj 42-letni Dragić, potem ko je končal policijsko šolo v Srbiji, leta 1994 preselil v Republiko Srpsko in se priključil posebni policijski enoti, ki se je pridružila vojski Republike Srpske. Njegova enota je bila vključena v boje tudi na širšem območju operacij v Srebrenici. Ameriška vlada trdi, da je bila njegova enota nameščena okoli Srebrenice, njena naloga pa je bila iskanje preživelih in preprečitev njihovega bega.

V Ohiu več nekdanjih borcev
Dragić se je tako pridružil več moškim na severu Ohia, ki so jih tožilci v zadnjih letih obtožili, da so v postopku ob prihodu v ZDA prikrili vpletenost v vojne zločine v BiH-u. Tako so lani 59-letnega Ilijo Josipovića dvakrat obtožili zaradi poneverjenih dokumentov. Tožilci so mu očitali, da pri pridobivanju statusa begunca v ZDA leta 2002 ni razkril povezav z brigado Zvornik. Januarja lani so zaradi laganja pri pridobivanju statusa begunca na dve leti zaporne kazni obsodili tudi Slobodana Mutića, še piše Deutsche Welle.