Koalicija pod vodstvom ZDA izvaja svoje zračne napade na IS že vse od avgusta. Toda kot so dejali predstavniki ameriške administracije, bi bilo "neprimerno", če bi se Iran pridružil tej koaliciji, pa čeprav imata dolgoletni zapriseženi nasprotnici zdaj v IS-ju skupnega sovražnika.

Koordinacije glede napadov na IS med ZDA in Iranom ni, vztrajajo ameriške oblasti. Iran pa je medtem po poročanju BBC-ja napade na IS, o kateri govori ameriško obrambno ministrstvo, zanikal.

Na navedbe Pentagona se je odzval Teheran in sporočil, da so te "nenatančne in nekorektne". "Iranska strategija (za boj proti IS) se ni spremenila," je dejala tiskovna predstavnica zunanjega ministrstva Marsi Afčam, ne da bi nedvoumno zanikala ameriške trditve. Iranska strategija temelji na vojaškem svetovanju iraškim varnostnim silam in ne na neposrednem vojaškem posredovanju.

Sodelovanje med ZDA in Iranom, ki sta na bojni nogi že vse od Islamske revolucije leta 1979, ko so iranski študentje zasedli ameriško veleposlaništvo v Teheranu in vzeli 52 Američanov za talce, je zanikal tudi višji predstavnik iranske vojske, brigadni general Masud Džazajeri. Ob tem je dejal, da Iran meni, da so za iraške težave in nemire odgovorne prav ZDA in da ZDA "nedvomno ne bodo imele mesta v prihodnosti te države".

Iran oskrbuje iraško vlado
Do novice o iranskih napadih prihaja potem, ko so se pojavila poročila, da naj bi bojna letala vrste F-4 fantom ameriške izdelave iz iranskega zračnega oporišča napadala položaje IS-ja v vzhodni iraški pokrajini Dijala.

"Obstajajo indici, da so v zadnjih dneh dejansko izvajali zračne napade s F-4 fantomi," je povedal kontraadmiral John Kirby, ki je ob tem dejal, da mora Irak nadzorovati in koordinirati promet različnih držav v lastnem zračnem prostoru. "Mi letimo nad Irakom s svojimi odpravami, pri tem pa se usklajujemo z iraško vlado. In z našo politiko neusklajevanja vojaških dejavnosti z Iranci se ni nič spremenilo."
Iran ima tesne vezi z iraško šiitsko vlado, ki se le s težavo spopada s skrajneži IS-ja, ki so v zadnjih mesecih zavzeli večji del ozemelj na vzhodu Sirije in na zahodu Iraka. Po navedbah vojaških poznavalcev Iran v ta namen oskrbuje Irak z bojnimi letali vrste suhoi Su-25, pa tudi s šiitskimi borci, izurjenimi v Iranu, ki so priskočili na pomoč Kurdom.

Koalicija proti IS-ju verjame v uspeh svojih napadov
Na sedežu Nata v Bruslju je danes potekalo srečanje koalicije držav proti džihadistom IS-ja v Siriji in Iraku, na katerem je koalicija podkrepila odločenost svojega boja. Udeleženke so ocenile, da globalna kampanja proti IS-ju začenja kazati rezultate, in izpostavile Irak, kjer, kot je bilo rečeno, vladne in kurdske sile počasi osvobajajo ozemlje, ki so ga zavzeli islamisti. Ob tem so udeleženke poudarile, da bo boj proti IS-ju verjetno dolgotrajen.

Na srečanju koalicije so sodelovali predstavniki 60 držav iz Evrope, Severne Amerike, Azije in arabskega sveta, med njimi tudi Slovenija.

Kerry: IS izgublja
Boj proti IS-ju poteka predvsem v obliki letalskih napadov v Siriji in Iraku, ki jih ob ZDA izvaja še najmanj 13 držav. Ameriški zunanji minister John Kerry je dejal, da je okoli tisoč izvedenih letalskih napadov že povzročilo velik udarec vodstvu te organizacije ter njihovim logističnim in operativnim zmogljivostim. "Izgubljajo nadzor nad ozemljem, ki so ga zavzeli, njihovo financiranje je oteženo, njihova sporočila sovraštva so bila zavržena," je na novinarski konferenci dejal Kerry. Napadi pa se bodo še stopnjevali, je napovedal.

Kerry je še pohvalil iraške oblasti, ki so po njegovem mnenju z dogovorom z iraškimi Kurdi o prodaji nafte dosegli pomemben dosežek pri doseganju enotnosti v državi. Le če bo Irak združen, bo boj proti IS-ju uspel, je dejal.

Ko bodo IS pregnali, bosta potrebni tudi obširna pomoč in obnova na območjih, ki so bila uničena v spopadih, je še dodal Kerry.

Vse članice koalicije vpletene tako ali drugače
V Siriji letalske napade izvajajo ZDA, Bahrajn, Jordanija, Katar, Savdska Arabija in Združeni arabski emirati. V Iraku pa položaje IS-ja ob ZDA bombardirajo še Francija, Velika Britanija, Danska, Belgija, Nizozemska, Kanada in Avstralija.

Turčija, Jordanija in zalivske države naj bi prevzele tudi urjenje sirskih borcev proti IS-ju, čeprav za zdaj konkretnih načrtov še ni. Boj proti IS-ju poteka tudi v obliki pošiljanja pomoči v orožju, zlasti iraškim Kurdom, pri čemer so sodelovale številne države, med njimi Italija in Nemčija. Druge države pa sodelujejo v humanitarnih prizadevanjih, v boju proti novačenju borcev in financiranju njihovih dejavnosti, pa tudi v boju proti njihovi ideologiji. Pri tem sodeluje tudi Slovenija.